Škofija Celje, pod katero spadajo tudi Kozjansko-Obsoteljske župnije, letos praznuje 20-letnico ustanovitve – nastala je iz južnega dela takratne velike škofije Maribor.
Znotraj nje pretežni del tukajšnjih župnij spada pod Dekanijo Kozje – Rogatec – Šmarje pri Jelšah in ravno ta je obletnico predprejšnjo nedeljo počastila na naslednji način.
Romarji vseh župnij v dekaniji so se 8. marca popoldne ob 15. uri zbrali v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Šmarju in skupaj poromali k Sv. Roku.
Sprehod med kapelami slovite Kalvarije je potekal ob molitvi križevega pota Izidorja Završnika, našega slovenskega kandidata za beatifikacijo.
Ob pobožnosti križevega pota in molitvi rožnega venca so se zahvaljevali za vse slovenske škofe, še posebej sedanjega škofa Maksimilijana, vse duhovnike, redovnike, propedevte, katehete, družine, mlade, vse sodelavce, preizkušane brate in sestre ter vse, ki so že končali svoje zemeljsko poslanstvo.
Po molitvi in zahvalni pesmi za mlado celjsko škofijo, je sledilo druženje okoli cerkve, ki je udeležence je povezalo v sinodalno bratsko skupnost vseh župnij.
Škofija nastala, da bi postala prostor srečevanja živega občestva
In zakaj je do nastanka škofije Celje sploh prišlo? Celjski škof Maksimilijan Matjaž je v oddaji Dotik duhovnosti takole pojasnil to potrebo:
“Morda še niti nismo našli dokončne oblike, kako skupaj živeti in delovati v škofiji. Škofija je organizacijska shema. V preteklosti so bile škofije na tem avstro-ogrskem prostoru nekaj velikega, del neke oblasti. Danes pa naj bi postajale predvsem mreža dobrih praks in živo občestvo – prostor srečevanja, iz katerega prihajajo novi impulzi.
Res je, da vsako deljenje pomeni tudi drobljenje energij in moči. Po drugi strani pa je ključni namen manjših enot predvsem ta, da bi bilo pastoralno načrtovanje bližje ljudem in bolj konkretno. Tako se duhovniki med seboj močneje povezujejo, laiki pa se lahko aktivneje vključijo v oznanjevalno življenje Cerkve in postanejo njegovi nosilci. Vse to se danes prepleta.”
O praznovanju, ki poteka skozi vse leto, pa je škof povedal:
“Čeprav smo želeli, da praznovanja in spomina na teh 20 let ne bi skoncentrirali le na en posamezen dogodek. Vendarle bo 31. maja skupna sveta maša, h kateri bodo povabljeni tudi vsi škofje in naši sodelavci. Tam se bomo tako uradno zahvalili za dar 20 let škofije. Malo prej, 19. maja, pa imamo javno akademijo v celjskem Narodnem domu, kjer bomo tudi tako navzven pokazali svoj obstoj v tem prostoru.
Sicer pa se dogaja kontinuirano praznovanje. V tem letu smo po vseh župnijah začeli novo fazo volitev novih župnijskih in gospodarskih svetov. Hkrati začenjamo tudi nov ciklus tako imenovane sinodalne formacije laikov, župnijskih sodelavcev. Ta procesa gresta zdaj z roko v roki in prinašata nov zagon. Prvo takšno skupino formacije sinodalnih sodelavcev smo že zaključili. S procesom bomo nadaljevali, da bi usposobili tiste, ki čutijo, da so del žive skupnosti, da bi dobili tudi potrebno opolnomočenje, da bi lahko vodili in aktivno sodelovali v teh občestvih, še posebej tam, kjer v prihodnje ne bo stalnega duhovnika.”
Tudi v kozjansko-obsoteljskih župnijah je opazen trend zmanjševanja števila duhovnikov ter prehod župnij, ki ga izgubijo v soupravljanje. Škof na to pravi:
“Število stalnih duhovnikov na župnijah se bo seveda kar precej zmanjšalo. Duhovnik bo tisti, ki bo prihajal in bo lahko močan del te žive skupnosti. Kjer pa bodo skupnosti zamrle, to ne bo samo zaradi pomanjkanja duhovnika. Zdaj moramo storiti vse, da se v ljudeh res prebudi poklic Jezusovega učenca. Potem se nam za prihodnost Cerkve v naših krajih ni treba bati.”
