Zadnji septembrski petek se je po vsej Sloveniji zvrstilo več kot 90 dogodkov različnih institucij za vse generacije, ko se ob Noči raziskovalcev po Sloveniji odprejo vrata laboratorijev, muzejev in parkov, znanost za nekaj ur stopi iz strokovnih revij med ljudi. Med njimi je bil tudi Kozjanski park, ki je obiskovalce povabil v svoj sadovnjak v okviru evropskega projekta RhythmOfLife – Raziskovanje ritmov v naravi in življenju ljudi v okviru programa Horizon.
Kot je zapisala Barbara Ploštajner, sta se interpretacijski center V sadovnjaku in okoliški kolekcijski sadovnjak za en dan spremenila v pravi raziskovalni poligon, kjer so obiskovalci vseh generacij naravo spoznavali na nekoliko drugačen način – z opazovanjem, raziskovanjem, poskušanjem, okušanjem in poslušanjem.
Osrednja tema dogodka je bila pestrost življenja v sadovnjaku. Obiskovalci so lahko spoznali, da sadovnjak ni zgolj prostor, kjer zorijo jabolka in hruške, temveč kompleksen življenjski prostor, v katerem se prepletajo številni organizmi in njihovi ritmi.
Kolekcijski sadovnjak Kozjanskega parka za raziskovanje ponuja številne možnosti. V njem uspeva več kot 125 avtohtonih in tradicionalnih sort jablan ter več kot 60 sort hrušk, poleg njih pa tudi različne sorte sliv, češenj, kutine, skorš. Stara sadna drevesa, travniška vegetacija, dupla, gnezdilnice in gozd ob sadovnjaku ustvarjajo življenjski prostor številnim vrstam.
Prav ta pestrost je bila izhodišče za devet raziskovalnih kotičkov, na katerih so obiskovalci spoznavali različne vidike življenja v sadovnjaku.
Na kotičku »Okusi travniškega sadovnjaka« so lahko primerjali različne sorte jabolk in ugotavljali, kako zelo se lahko med seboj razlikujejo po barvi, vonju, okusu in teksturi. Pri tem so hitro ugotovili, da za vsako sorto stoji posebna zgodba.
V svetu gliv so poleg spoznavanja gob obiskovalci s pomočjo UV-svetilk odkrivali zanimiv pojav žarenja nekaterih gliv. Kotiček »Žareče glive« je pokazal, kako drugačen je lahko svet narave, ko ga pogledamo z drugačnimi »očmi«.
Posebno zanimanje je vzbudil tudi kotiček »Invazivke na krožniku«, kjer so obiskovalci spoznavali invazivne tujerodne vrste na eni strani kot vsiljivce v našem okolju ter po drugi strani razmišljali in v praksi spoznavali, kako jih je mogoče uporabiti.
Majhni organizmi pogosto ostanejo našim očem skriti. Zato so se obiskovalci lahko pri raziskovalnem kotičku »Povečaj, odkrij, nariši!« s pomočjo stereolupe in mikroskopa približali drobnim podrobnostim rastlin in živali. Svoje ugotovitve so lahko tudi narisali in tako raziskovanje povezali z ustvarjalnostjo.
Posebno doživetje je ponujal raziskovalni kotiček »Barve sadovnjaka – metulji podnevi in ponoči«. Obiskovalci so spoznavali metulje, njihove življenjske prostore in rastline, od katerih so odvisni. Prikaz nočnih metuljev na svetlobni piramidi je obiskovalcem razkril skrivnostni nočni svet in pokazal, kdo vse se lahko po sončnem zahodu približa svetlobi.
Drevesa so naši prijazni spremljevalci. S prepoznavanjem listov in plodov različnih sadnih in gozdnih dreves so obiskovalci ugotavljali, koliko različnih drevesnih vrst lahko najdemo v sadovnjaku in njegovi bližnji okolici.
Ob tem so spoznali tudi pomen divjih sadnih vrst in kako so le ta pomembna in potrebna ta prihodnost sadjarstva z izboljšanjem odpornosti rastlin na bolezni, škodljivce in podnebne spremembe (sušo).
Kamnina – prst – rastlina – ni rastline brez kamnine, na kateri se razvije primerna prst za rast rastlin. Vsaka rastlina ne more zrasti povsod.
In ko se na sadovnjak spusti mrak in noč iz svojih zatočišč priletijo tihi nočni letalci – netopirji na nočni lov za hrano.
Dogodek Noč raziskovalcev je obiskovalce spomnil, da raziskovanje ni namenjeno samo znanstvenikom v laboratorijih. Raziskovalec lahko postane tisti, ki zna opazovati, postavljati vprašanja in iskati odgovore.
Obiskovalci so lahko spoznali ritme narave – ritme, ki se ponavljajo iz dneva v dan in skozi vse leto. Nekateri organizmi so dejavni podnevi, drugi ponoči. Rastline cvetijo in plodijo, ptice gnezdijo in selijo, metulji se pojavljajo v različnih delih leta, sadje zori in odpada. Sadovnjak je zato prostor nenehnega spreminjanja.
Noč raziskovalcev 2026 v Kozjanskem parku je pokazala, da je mogoče znanost približati ljudem na preprost, igriv in doživljajski način. Namesto klasičnega poslušanja so obiskovalci opazovali, tipali, okušali, poslušali, preizkušali in raziskovali.
Prav v tem je bilo tudi glavno sporočilo dogodka: narava ni nekaj oddaljenega, kar opazujemo od daleč. Je svet, katerega del smo tudi sami.
