Na mejnem območju med Kozjanskim in Posavskim hribovjem, že v občini Laško, leži kraj Jurklošter. Tamkajšnja župnija Jurklošter letos praznuje 170 let od ustanovitve, tamkajšnja cerkev pa je bistveno starejša in njen nastanek sega globoko v srednji vek.
Visoki jubilej so obeležili ob godu župnijskega zavetnika sv. Mavricija, praznovanje pa je s slovesno mašo vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.
Začetki samostojne župnije segajo v leto 1856, ko jo je v okviru reorganizacije lavantinske škofije ustanovil Ponkovljan, blaženi Anton Martin Slomšek. Dovoljenje za ustanovitev je dal avstrijski cesar Franc Jožef I., Slomšek pa si je zanjo prizadeval tudi zaradi razmeroma številnega prebivalstva v dolini Gračnice, kjer je takrat delovala steklarna.
Danes ima kraj Jurklošter zgolj še 70 prebivalcev, krajevna skupnost pa 750. A to še ne pomeni, da župnija ne živi. Ob jubileju je škofa pozdravila katehistinja Hermina Palčnik, ki je spomnila tudi na Slomškovo vlogo pri razvoju kraja. Ustanovitvi župnije je namreč sledil razvoj šolstva. Prvi jurkloštrski župnik Martin Ivanč je s Slomškovo podporo zaprosil za prostore v tamkajšnji graščini, kjer so nato uredili tri učilnice in stanovanje za učitelja.
Zgodovina verskega življenja v Jurkloštru sicer sega precej dlje od 170 let. Na to je v pridigi opozoril škof Matjaž. V Jurkloštru so stoletja delovali kartuzijani, ob koncu 12. stoletja pa je bil njihov prior tudi blaženi Odon. Cerkev sv. Mavricija je bila posvečena že leta 1227, zato jo čez leto dni čaka še en velik jubilej – 800-letnica posvetitve.
Škof je zgodovino župnije povezal z evangeljsko podobo vinograda. »Gospod je tukaj klical svoje delavce že dolgo pred nami,« je poudaril in ob tem vernike pozval, naj jubileja ne razumejo zgolj kot pogleda v preteklost.
Po njegovih besedah je pomembno predvsem vprašanje, kakšno skupnost bo sedanja generacija predala naslednjim. »Najlepši spomenik 170-letnici ne bo samo obnovljena stavba ali zapis v kroniki. Najlepši spomenik bo živa skupnost,« je dejal škof in praznovanje sklenil s skupno zahvalo ter molitvijo za prihodnost župnije.
