V Sloveniji je naravni prirast po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), zadnjih nekaj let (od 2017 do 2024) negativen. Leta 2024 je bil negativen v kar 149 občinah.
Pred kratkim smo pisali za Savinjsko regijo, kjer podatki kažejo, da približno 2,3 ljudi na 1000 prebivalcev več umre, kot se jih rodi, se pa zato priseljujejo: 6,4 na 1000 prebivalcev. Več si lahko preberete tukaj.
Sedaj pa nas zanima, kako je z občinami na območju Kozjanskega in Obsotelja. Najprej smo zbrali podatke za občine Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina.
Občine Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina se med seboj precej razlikujejo že po velikosti. Največja je občina Šentjur, ki meri 222 km² in vključuje 108 naselij, sledi ji občina Šmarje pri Jelšah s 108 km² in 77 naselji, najmanjša pa je Rogaška Slatina, ki obsega 71 km² in vključuje 41 naselij.
Negativen naravni prirast v vseh treh občinah
Razlike se kažejo tudi v številu prebivalcev. Šentjur kot največja občina izstopa z okoli 19.580 prebivalci, medtem ko jih ima Rogaška Slatina približno 11.640, Šmarje pri Jelšah pa okoli 10.560. Kljub manjši površini pa Rogaška Slatina izstopa po gostoti prebivalstva, saj ta presega slovensko povprečje, medtem ko je v Šentjurju in Šmarju pri Jelšah nižja.
V vseh treh občinah je skupna značilnost negativen naravni prirast, kar pomeni, da število umrlih presega število rojenih. Najizrazitejši upad beleži Šmarje pri Jelšah (–3,9 na 1.000 prebivalcev), nekoliko manj Šentjur (–2,9), najmanj pa Rogaška Slatina (–1,5).
Selitve kot ključni dejavnik rasti prebivalstva
Ključne razlike med občinami pa se pokažejo pri selitvenih tokovih. Medtem ko Rogaška Slatina (8,7 na 1.000 prebivalcev) in Šentjur (6,4) beležita pozitiven selitveni prirast, kar pomeni več priseljenih kot odseljenih, se Šmarje pri Jelšah sooča z negativnim selitvenim prirastom (–1,3). Posledično Rogaška Slatina in Šentjur beležita skupno rast prebivalstva, medtem ko v Šmarju število prebivalcev upada.
A to velja le za leto 2024. Pozitiven selitveni prirast in splošen trend rasti prebivalstva beležijo vse tri naveden občine. V Občini Šentjur tako danes živi približno 800 ljudi več kot pred petnajstimi leti, v Občini Rogaška Slatina dobrih 500 več, v Občini Šmarje pri Jelšah pa približno 450.
Delovno aktivni, a manj plačani
Starostna struktura prebivalstva je v vseh treh občinah precej podobna. Povprečna starost se giblje okoli 44 let, pri čemer nekoliko izstopa Rogaška Slatina z nekoliko starejšim prebivalstvom (44,7 leta). Ob tem je delež delovno aktivnih v Šentjurju in Šmarju pri Jelšah okoli 71 %, v Rogaški Slatini pa nekoliko višji (74 %), kar je nad slovenskim povprečjem.
Tudi na področju plač so občine primerljive, saj v vseh treh zaostajajo za državnim povprečjem. Največje odstopanje beležita Šentjur in Rogaška Slatina, kjer so plače za približno 15 do 17 % nižje, medtem ko je zaostanek v Šmarju pri Jelšah nekoliko manjši, okoli 8 %.
Preberite še:
Tako v Sloveniji kot na Kozjansko-Obsoteljskem živi vse več ljudi, a raste predvsem število moških
