V zadnjih treh desetletjih so se demografske razmere na Kozjanskem in v Obsotelju močno spremenile. Statistični podatki kažejo, da je mladih danes skoraj polovico manj kot na začetku stoletja, posledice pa se kažejo tudi pri številu sklenjenih zakonskih zvez in rojstev.
Če primerjamo občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, ugotovimo, da se je v šestih občinah, kjer je mogoča primerjava z letom 1995, število porok zmanjšalo z 224 na 147. To pomeni približno tretjinski padec.
Največji upad beležijo Kozje, kjer se je število porok zmanjšalo s 14 na šest oziroma za 57 odstotkov. Sledita Rogatec in Podčetrtek, medtem ko je najmanjši padec zabeležila Rogaška Slatina, kjer je bilo lani sklenjenih 38 zakonskih zvez, leta 1995 pa 47.
Največ porok še vedno sklenejo v Šentjurju, kjer jih je bilo lani 54.
Prava zgodba se skriva v številu mladih
Če bi pogledali le število porok, bi lahko sklepali, da se ljudje danes preprosto redkeje odločajo za zakon. Toda demografski podatki kažejo precej drugačno sliko.
Leta 2000 je bilo v sedmih občinah skupaj več kot 6.300 prebivalcev, starih med 19 in 26 let. Danes jih je le še okoli 3.600, kar pomeni več kot 40-odstotni upad.
Največji padec je zabeležila Bistrica ob Sotli, zelo izrazit pa je tudi v Rogatcu, Rogaški Slatini, in Šentjurju.
Zanimivo je, da se poroke niso zmanjševale tako hitro kot število mladih. To pomeni, da je glavni razlog za manj porok predvsem manj številčna generacija mladih, ne pa nujno manjša pripravljenost za ustvarjanje družine.
Rojstev je manj, vendar ne tako izrazito
Podobno sliko kaže tudi statistika rojstev. V večini občin se je število živorojenih otrok zmanjšalo za približno petino do tretjino, kar je precej manjši padec, kot ga beležijo mlade generacije.
Največji upad beleži Bistrica ob Sotli, kjer se je število rojstev prepolovilo. V Šentjurju se je število rojstev zmanjšalo z 201 leta 1996 na 163 lani, v Rogaški Slatini s 111 na 80, v Šmarju pri Jelšah pa s 93 na 80.
To pomeni, da rojstev ni manj zgolj zato, ker bi si ljudje želeli manj otrok, temveč predvsem zato, ker je mladih prebivalcev bistveno manj.
Večina otrok se danes rodi zunaj zakonske zveze
Še en podatek kaže, da manj porok ne pomeni nujno manj družin. V Vzhodni Sloveniji se je leta 2002 zunaj zakonske zveze rodilo 47 odstotkov otrok, leta 2025 pa že 60 odstotkov.
To pomeni, da se danes veliko parov odloči za skupno življenje in starševstvo brez formalne sklenitve zakonske zveze ali pa se poroči precej pozneje kot nekoč.
Podobne trende potrjujejo tudi najnovejši državni podatki. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta v Sloveniji sklenjenih dva odstotka manj zakonskih zvez kot leto prej, razvez pa šest odstotkov več, hkrati pa se je rodilo dva odstotka manj otrok.
Demografska slika Kozjanskega in Obsotelja tako kaže precej bolj kompleksno zgodbo od preprostega sklepa, da se ljudje manj želijo poročati. Veliko večji vpliv imajo staranje prebivalstva, manj številčne mlade generacije ter spreminjajoče se oblike družinskega življenja.
Tako podatki pravzaprav razkrivajo zanimiv paradoks – čeprav je mladih skoraj polovico manj kot pred četrt stoletja, poroke in rojstva niso upadli niti približno tako močno. To kaže, da družine nastajajo še naprej, le njihove poti do skupnega življenja so danes precej drugačne kot nekoč.
