Statistični urad RS (SURS) je objavil nekaj zadnjih zbranih podatkov o 12-ih slovenskih statističnih regijah (za leto 2024) ter za vsako izmed njih izpostavil kakšno značilnost, po kateri izstopa.
Kozjansko-obsoteljske občine skupaj še z 23 drugimi sodijo v Savinjsko statistično regijo. SURS je izpostavil, da je Savinjska prva med regijami po količini dobavljene vode iz javnega vodovoda gospodinjstvom na prebivalca.
Če slednja informacija vendarle ne pove ravno veliko o značilnostih in navadah prebivalcev Savinjske regije, pa jih nekaj izpostavljamo v nadaljevanju.
Četrta največja regija po površini ima tretji največji delež prebivalcev, 11,2 %, po gostoti poselitve pa presega povprečje. Njihova povprečna starost je enaka kot na ravni Slovenije – 44,3 leta, nekaj več od povprečja je mladih do 14 let (14,7 %), delež starejših od 65 let (21,7) pa je pod povprečjem.
Naravni prirast je, kot v vseh slovenskih regijah, negativen. Približno 2,3 ljudi na 1000 prebivalcev v Savinjski regiji več umre, kot se jih rodi, se pa zato priseljujejo: 6,4 na 1000 prebivalcev. Med njimi je tako desetina tujih državljanov.
Dobri po delovni aktivnosti prebivalstva
V Savinjski regiji je delovno aktivnih 72,1 % prebivalstva, kar je druga najvišja med vsemi regijami. Brezposelnost je z 3,1 % podpovprečna (Slovensko povprečje 3,7).
Delovnih migrantov je manj od povprečja, saj jih v druge regije odhaja delati le dobra petina, od tega 60 % v osrednjeslovensko (center Ljubljana).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v savinjski regiji je bila tretja najnižja in je znašala 1.409 EUR, kar je bilo 117 EUR oz. okoli 8 % manj od povprečja v celotni Sloveniji. Povprečno plačo ali več sicer v Sloveniji zasluži okoli tretjina prebivalstva, dve tretjini pa zaslužijo manj od navedene številke.
Dobra tudi gospodarsko
Regija je ustvarila tretji največji delež bruto dodane vrednosti v Sloveniji (10,5 %), pri čemer glede na druge prednjačimo v kmetijstvu, gozdarstvu in industriji. Bruto domači proizvod za 15 % zaostaja za državnim povprečjem, neto razpoložljivi dohodek pa zaostaja za 2 % in znaša 16.667 evrov na prebivalca letno.
Manj zadovoljni z življenjem kot drugod po državi
Čeprav Slovenci zadovoljstvo z življenjem na lestvici do 10 ocenjujemo zelo visoko, so prebivalci Savinjske regije s povprečjem 7,5 drugo najmanj zadovoljni med vsemi regijami – za nami so le Korošci.
Morda zato, ker je stopnja tveganja socialne izključenosti s 17,6 odstotkov ena najvišjih – na drugem mestu smo po deležu gospodinjstev, ki si niso mogla privoščiti primerno ogrevanega stanovanja – takšnih je 7 odstotkov. Obenem imamo, skupaj s podravsko, najmanjši delež gospodinjstev (64 %), ki lahko pokrijejo nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev (v vrednosti 830 €). Stanovanjski stroški pa veliko breme predstavljajo kar tretjino prebivalstva.
V Sloveniji imamo 587 avtomobilov na 1000 prebivalcev, v Savinjski regiji pa 590. Povprečna starost naših avtomobilov je 11,4 leta.
Največja občina v regiji je sicer Šentjur, ki predstavlja desetino regije. Največ prebivalcev, slabih 500 manj od 50 tisoč, pa jih živi v Mestni občini Celje.
