Po treh letih upadanja števila nepremičninskih poslov se je slovenski trg v letu 2025 ponovno okrepil. Več je bilo tudi prodaj stanovanj, njihove cene pa so se v večjem delu države še naprej zviševale in dosegle nove rekordne ravni.
Srednja cena oziroma mediana prodanega stanovanja v Sloveniji je lani prvič presegla mejo 3.000 evrov za kvadratni meter in dosegla 3.200 evrov. Tudi na širšem območju Kozjanskega in Obsotelja so cene v zadnjih letih močno narasle, vendar je primerjava posameznih občin precej težja kot v večjih mestih.
Razlog je predvsem majhno število prodaj. Geodetska uprava RS zato cen ne prikazuje po občinah, temveč uporablja tako imenovana tržna in lokalna analitična območja. Ta niso določena po administrativnih občinskih mejah, ampak združujejo kraje s podobnimi značilnostmi nepremičninskega trga.
To pomeni, da denimo podatek za lokalno analitično območje Rogaška Slatina ne predstavlja povprečja celotne občine Rogaška Slatina. Podobno velja za Šmarje pri Jelšah in za skupno analitično območje Štore–Šentjur.
Največ stanovanj prodanih v občini Rogaška Slatina
Na lokalnem analitičnem območju Rogaška Slatina je leta 2025 mediana prodajne cene rabljenega stanovanja znašala 1.870 evrov za kvadratni meter. Polovica v statistiko vključenih prodaj se je gibala med 1.400 in 2.410 evri za kvadratni meter.
Srednje prodano stanovanje je merilo 54 kvadratnih metrov, mediana leta izgradnje pa je bila 1968. Na območju celotne občine Rogaška Slatina je bilo sicer v letu 2025 prodanih 25 stanovanj.
Skoraj toliko k v Rogaški Slatini, 24 stanovanj, je bilo lani prodanih na območju občine Šmarje pri Jelšah.
GURS ima znotraj širšega območja Haloze–Boč oblikovano tudi posebno lokalno analitično območje Šmarje pri Jelšah. Kljub temu ločenega podatka o mediani cene stanovanj za to območje ne objavlja.
Razlog je premajhen vzorec poslov, ki izpolnjujejo pogoje za statistični izračun. Pri izračunavanju cen GURS namreč ne upošteva avtomatično vseh evidentiranih prodaj, temveč le ustrezne in preverljive posle na prostem trgu oziroma prostovoljnih javnih dražbah.
Šentjursko območje nekoliko dražje
Za Šentjur prav tako ni samostojnega občinskega cenovnega podatka. GURS ga združuje v lokalno analitično območje Štore–Šentjur.
Na tem območju je mediana cene rabljenega stanovanja leta 2025 znašala 2.150 evrov za kvadratni meter, polovica statistično upoštevanih prodaj pa se je gibala med 1.700 in 2.690 evri za kvadratni meter. Na območju občine Šentjur je bilo v letu 2025 sicer evidentiranih 21 prodaj stanovanj.
Kaj pa preostali kraji Kozjanskega in Obsotelja?
GURS del Kozjanskega uvršča še v TAO Posavje, ki zajema precej širši prostor in sega daleč zunaj območja, ki ga spremljamo na Kozjansko.info. GURS Posavje deli na dve lokalni analitični območji – Sevnico in Posavje brez Sevnice. Del Kozjanskega, ki sodi v TAO Posavje, je zajet v slednjem.
Na območju Posavje brez Sevnice je mediana znašala 1.250 evrov za kvadratni meter, polovica v statistiko vključenih prodaj pa je bila sklenjena po cenah med 1.030 in 1.710 evri za kvadratni meter.
Del Kozjanskega in Obsotelja je v GURS-ovi analizi zajet v širšem lokalnem območju Haloze, Boč brez večjih krajev. Tam je bila leta 2025 mediana cene 1.500 evrov za kvadratni meter.
V osmih občinah Kozjansega in Obsotelja je bilo v letu 2025 skupaj prodanih 90 stanovanj. Največ prodaj je bilo v občinah Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina, 25 in 24, sledil je Šentjur z 21 prodajami. V Rogatcu so jih zabeležili 13, v Podčetrtku pet in v Kozjem dve.
Cene na širšem območju v petih letih močno navzgor
Na tržnem analitičnem območju Haloze–Boč so se cene stanovanj samo med letoma 2024 in 2025 povečale za 14 odstotkov. V primerjavi z letom 2020 so bile lani višje kar za 103 odstotke, kar pomeni, da so se v petih letih več kot podvojile.
Na območju Savinjskega hribovja, kamor sodi tudi analitično območje Štore–Šentjur, so se cene stanovanj lani zvišale za 12 odstotkov, od leta 2020 pa za 94 odstotkov.
Nekoliko počasnejša, a še vedno izrazita je bila rast na območju Posavja. Cene stanovanj so se tam med letoma 2024 in 2025 zvišale za sedem odstotkov, glede na leto 2020 pa so bile leta 2025 višje za 71 odstotkov.
