“Heinricus sacerdos de Sancta Maria” – Henrik, duhovnik iz Svete Marije ... je posredoval kot razsodnik v zemljiškem sporu leta 1236 – in tako je dobilo Šmarje pri Jelšah globoko v srednjem veku dobilo prvo pisno omembo v zgodovinskih virih.
A to je le pisna omemba, tukaj so ljudje živeli že prej, je nekdanji šmarski župnik Tadej Linasi pri slovesni maši ob velikem šmarnu in 790-letnici omembe kraja spomnil s prižnice. “Naše korenine so globoke in močne,” pa je malo kasneje dodal še župan Matija Čakš.
Po maši sta župan in župnik pri drevoredu ob cerkvi skupaj posadila lipo, ob njenem blagoslovu pa je Linasi dejal, naj nas spominja na naše korenine, njena senca pa naj služi za počitek tako zvedavemu popotniku kot klenemu Šmarčanu.
Še pred tem je v pridigi s Šmarčani delil presunljivo zgodbo, ki kaže, da so se v tem kraju, na tem mestu in v tej romarski cerkvi dogajali tudi čudeži.
Na današnji slovesnosti v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete se je trlo ljudi – prostora ni skoraj ni bilo dovolj za vse, tako da se je mašnik Linasi na ta račun posrečeno pohecal:
»… danes praznujemo 790 let od tega, kar je bilo zapisano v zgodovinskih zapisih za ta kraj. Gotovo so tukaj ljudje živeli že prej in gotovo je na tem mestu že stalo Marijino svetišče. Verjetno je bilo manjše. Zanimivo pa je, ko sem malo gledal, da je skoraj vsaka druga generacija posegala vanj. Skoraj vsaka druga generacija je to svetišče prenavljala, obnavljala, pri vsaki obnovi so ga malo povečali. Tudi nazadnje smo ga, pa vidim, da je tam še premalo, bi ga morali še malo potegniti počez,” je dejal. Ter hitro dodal: “Druge nedelje je verjetno ravno prav.”
In res, Šmarje velja za močno župnijo, eno najmočnejših v celjski škofiji, ki je vso svojo moč in pripadnost pokazala med leti 2017 in 2022. Šmarčani in drugi donatorji so takrat, ob neštetih prostovoljnih delovnih urah, za 1,5 milijonsko obnovo zbrali kar 1,35 milijona sredstev. Vsota je presunila samega ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta, ko mu je avtor teh vrstic pred časom razlagal o prenovi.
»Ta kraj je rojen iz Marije«
Vrnimo se k včerajšnjemu praznovanju in besedam nekdanjega šmarskega župnika, zdaj celjskega stolnega župnika in naddekana Tadeja Linasija, ki so se nedvomno usedla v srca zbranih Šmarčanov in drugih gostov (med njimi tudi poslanca državnega zbora Martina Mikoliča).
Pridigar je 790-letnico Šmarja povezal z njegovimi verskimi koreninami. Spomnil je, da je bil kraj pred skoraj 800 leti zapisan kot »Santa Maria – Sveta Marija«, zato je poudaril: »Ta kraj je rojen iz Marije.« Generacije prebivalcev so tukajšnje svetišče obnavljale, povečevale in mu dodajale nove razsežnosti, česar po njegovih besedah niso počele zaradi bahavosti, temveč zaradi vere in notranje potrebe.
Osrednji del pridige je namenil vprašanju, kako vero prenesti na nove generacije. Prepričan je, da vera iz navade danes ne zadostuje več. Otrokom in mladim je ni mogoče uspešno posredovati zgolj s pravili ali razlagami, ampak predvsem z osebno izkušnjo in zgledom staršev ter starih staršev.
»Pripovedujte svojim vnukom in pravnukom o svoji veri. Ne preveč pametno in teološko. Govorite s svojim življenjem,« je razložil, kako živo vero prenesti na otroke.
Priporočila sta se Mariji, in …
Za ponazoritev, da vera ni predvsem nauk, temveč osebna izkušnja, je povedal zgodbo družine, ki jo je nekoč srečal prav v šmarski cerkvi. Ko je vstopil v svetišče, je pred Marijinim kipom našel starša z otroki. Pojasnila sta mu, da po poroki dolgo nista mogla imeti otrok, čeprav sta si jih zelo želela. Med dopustom ju je pot nekoč zanesla mimo Šmarja, kjer sta se ustavila, vstopila v cerkev in se pred Marijinim kipom priporočila ter prosila za otroka.
»In čez leta sta prišla sem s štirimi sinovi, se zahvalila. Zanje.« je osebno izkušnjo z občestvom delil Linasi.
»Glejte, to so takšni življenjski dogodki te družine. In lahko bi naštevali še več. Morda tudi vaše. Kjer človek zaupa vse, kar je, in izroči Njemu.«
Mnogih ni več, a mi smo tu, Šmarje je tu
Linasi je zgodovino Šmarja primerjal tudi s koreninami drevesa: brez trdnih korenin se lahko še tako mogočno drevo podre. Enako velja za skupnost in narod. »Koliki kraji in narodi Evrope so bili številčnejši kot smo mi. Zgodovina jih še omenja. Mi smo pa tu. Šmarje je pa tu.«
Ob koncu je poudaril, da bistvo vere niso stavbe, običaji ali poznavanje nauka, temveč odnos med človekom, Bogom in sočlovekom. Skupnost lahko preživi le, če v njej ostanejo človečnost, sočutje in skrb drug za drugega. Posebej močno je izpostavil podobo Marije kot matere, ki človeka ne zapusti niti ob njegovih največjih padcih.
Njegovo sklepno sporočilo je bilo, naj ljudje vero živijo preprosto, osebno in skozi medsebojne odnose, dediščino prednikov pa predajajo naslednjim rodovom na način, ki bo razumljiv tudi njim.
Župan Čakš: s sodelovanjem dokazujemo, da znamo ohranjati dediščino prednikov
Ob koncu maše je zbrane nagovoril še župan Matija Čakš. Poudaril je globoke zgodovinske korenine Šmarja in vlogo cerkve kot stoletnega središča, okoli katerega se je oblikovala identiteta kraja. »Skoraj 800 let zgodovine nas uči, da so naše korenine globoke in močne,« je dejal
Ob tem je opozoril, da zgodovina dobi pravi pomen šele, ko jo skupnost živi in nadgrajuje v sedanjosti. Za prihodnost je kot ključne izpostavil povezanost, sodelovanje in skrb za mlade.
»Ko stopimo skupaj, ko si pomagamo, ko sodelujemo, dokazujemo, da znamo ohranjati dediščino prednikov in jo plemenititi z novimi uspehi.«
Šmarski župan si želi, da bi Šmarje ostalo kraj, »kjer bodo mladi radi ostajali, si ustvarjali družine in razvijali svoje talente«.
Lipa, ki ni le simbol Slovenstva, temveč tudi senca oddiha za počitka potrebnega človeka
Po maši sta ob množici zbranih župan Čakš in župnik Linasi v odsotnosti sedanjega šmarskega župnika Ratajca, ki je vodil slovesnost na Tinskem, posadila lipo na mesto prejšnje, ki so jo nedavno podrli zaradi starosti in votlosti.
Župnik jo je blagoslovil ob prepevanju domoljubne pesmi Lipa zelenela je šmarskega župnijskega zbora, ki je s prepevanjem popestril tudi sveto mašo. Za slovesni glasbeni pridih pa so nekaj koračnic zaigrali tudi člani Godbe na pihala Šmarje pri Jelšah.
Prihaja še Rokovo
Praznovanje velikega šmarna se je sicer v Šmarju nadaljevalo s tradicionalnim romanjem in mašo pri Sv. Roku, po novem podnebnim spremembam prilagojeni 19. (in ne več 17.) uri, kjer je na znameniti zunanji prižnici z razgledom na kraj romarje nagovoril letošnji novomašnik, nekdanji “šmarski propedevt” prve generacije Timotej Fijavž Vivod iz Slovenskih Konjic.
Na današnjo nedeljo pa so maše pri svetem Roku vsako uro od 8. naprej. Slovesna romarska maša bo ob 10. uri, ko bo zbrane nagovoril Šmarčanom zelo dobro poznani murskosoboški škof msgr. Janez Kozinc.
