Praznovanje velikega šmarna se v Šmarju pri Jelšah ni zaključilo z dopoldansko slovesnostjo in sajenjem lipe, kateremu smo namenili osrednji članek.
Sledilo je tradicionalno popoldansko romanje po strmi kalvariji k cerkvi sv. Roka, ki pa se je letos prvič odvilo dve uri kasneje kot običajno: zaradi vročine ob 19. uri zvečer.
Na sloviti zunanji prižnici je romarje nagovoril letošnji novomašnik iz Slovenskih Konjic, Timotej Fijavž Vivod, sicer eno leto prebivalec Šmarja v prvi generaciji propedevtičnega letnika pred sedmimi leti.
Navkljub kasnejši uri se proti cerkvi sv. Roka ni podalo toliko ljudi kot je razvidno iz fotografij pred 50 ali 100 leti, a vendar jih je bilo več kot jih je lahko zajel pogled pridigarja: pred večernim soncem so se umaknili v senco cerkvenih zidov in bližnjih dreves, precej pa jih je že bilo tudi v samem svetišču.
Novomašnik Timotej Fijavž Vivod je v pridigi v ospredje postavil pomen Marijinega vnebovzetja, zgled svetega Roka ter zaupanje v Boga tudi takrat, ko življenje ne poteka po človekovih načrtih.
Poudaril je, da Marijino vnebovzetje ne pomeni, da se je Marija od ljudi oddaljila. Nasprotno: ker je pri Bogu, ki je blizu vsakemu človeku, je lahko kot mati in priprošnjica blizu vsem. Verniki ji zato lahko zaupajo svoje skrbi, bolezni, osamljenost, negotovost glede prihodnosti ter ljudi, ki jim sami ne morejo pomagati. Toda Marijina vloga se po njegovih besedah ne konča pri pomoči v zemeljskih stiskah, temveč človeka vodi h Kristusu.
Ob Marijinem obisku Elizabete je Fijavž Vivod potegnil vzporednico s svetim Rokom. Tako kot je Marija odšla naproti človeku, ki je potreboval njeno bližino, je tudi sveti Rok pomagal kužnim bolnikom. Njegova vera ni ostala pri besedah in pobožnosti, ampak se je pokazala v konkretnih dejanjih usmiljenja.
Osrednje sporočilo pridige je bilo zorenje človekovega zaupanja v Boga. Molitev »Gospod, pomagaj mi« lahko postopoma preraste v globljo prošnjo: »Gospod, ti me vodi« in »zgodi se tvoja volja«. To ne pomeni pasivne vdanosti, ampak zaupanje, da Bog vidi dlje od človeka.
»Besede ‘Zgodi se tvoja volja’ ne pomenijo neke pasivne vdanosti ali obupa, ampak ravno nasprotno. Te besede so dejanje popolnega zaupanja.«
Tako Marija kot sveti Rok sta izkusila trpljenje, vendar v njem nista izgubila vere. Po besedah novomašnika zato kristjanov cilj ni zgolj zemeljska blaginja, ampak življenje v odnosu z Bogom, rast v ljubezni in svetosti ter končno zveličanje.
»Naša katoliška vera nam ne obljublja nekih poceni odgovorov in življenja brez križa … Njegovo (Rokovo) zaupanje v Boga ga ni obvarovalo vsakega trpljenja, toda dalo mu je moč, da v trpljenju ni izgubil Kristusa.«
Romanje k cerkvi sv. Roka se nadaljuje na današnji god tega svetnika z mašami ob 8., 9. in 10. uri, ko bo pri slednji vernike z zunanje prižnice nagovoril še en nekdanji Šmarčan, murskosoboški škof msgr. Janez Kozinc.
