Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Še ena Šmarčanka izdala roman, ki ga je predstavila v Ljubljani


Označite Kozjansko.info kot prednostni vir na Googlu

V Ljubljani na Rakovniku je v nedeljo, 27. septembra Šmarčanka Sara Bračko predstavila svoj roman z naslovom O konju, ki prinaša svetlobo.

Mladinski biografski roman govori o slovenskem misijonarju, salezijancu Andreju Majcnu, ki je večino svojega življenja deloval na Kitajskem in v Vietnamu. Sploh v slednji državi je pustil tako močan pečat, da so ga ljudje na njegovem misijonu poimenovali Vietnamski don Bosko (Janez Bosko je ustanovitelj reda salezijancev). Je tudi slovenski kandidat za svetnika in zbrana dokumentacija za njegovo beatifikacijo prav te dni odhaja v Vatikan v preučevanje.

Naslov romana izhaja iz vzdevka, ki so ga Kitajci nadeli Majcnu – v njihovem jeziku namreč misijonarjev priimek zveni zelo podobno kot kitajska beseda za konja – Ma Jičeng. V njihovi mitologiji pa je konj tisti, ki z vozom privleče sonce. Majcen je torej v njihovih očeh simboliziral mitološkega konja, ki s seboj prinaša svetlobo, kamorkoli pride.

Sara Bračko

V pogovoru je Sara razkrila, da se je njena pisateljska pot začela, ko je pri 12-ih zbolela za rakom. Sošolci in učiteljica so ji takrat podarili dnevnik, v katerega je beležila svoja razmišljanja ob okrevanju. Ko je ozdravela, pa so te njene misli izšle v knjigi.

Za roman o Andreju Majcnu, ki je izšel pri založbi Salve, je najprej skoraj dve leti prebirala ves material, ki ji je prišel po roko – že obstoječ življenjepis, njegova pisma, pričevanja … Pa tudi življenje v tistih krajih v tistem času, do takih podrobnosti, ali so tam v tistem času imeli elektriko, tekočo vodo, celo, kakšne so bile temperature v določenem delu leta v krajih, kjer je bival Majcen.

»Pri takem raziskovanju si pravzaprav kot arheolog, samo da ne delaš z zemljo ampak s papirji,« se je pošalila.

27-letna Sara Bračko dela kot višja medicinska sestra v Splošni bolnišnici Celje, piše pa v prostem času. V Šmarje pri Jelšah se je iz Šentruperta na Dolenjskem priselila po poroči s Tomažem Bračkom pred tremi leti.

Čeprav je roman pisan v tretji osebi, je vključenih veliko razmišljanj in doživljanj Andreja Majcna. Bračkova se je zlahka vživela v način razmišljanja salezijanskega misijonarja, saj je sama odraščala v salezijanski župniji Šentrupert in od blizu spoznala duh don Boska, ki prežema vse redovnike.

Sara Bračko želi, da bi roman bralce navdihnil, da bi tudi sami odkrili svoje življenjsko poslanstvo in si ga upali tudi uresničiti. In da bi se morda kak mlad bralec ob knjigi navdušil za delo v misijonih. Tudi sama se je z možem to poletje odpravila v misijone, za en mesec v Etiopijo.