Zbrali smo ducat prispevkov avtorjev (Luka Hvalc, Franc Kovač, Saška T. Ocvirk, Primož Škerl), ki so komentirali in analizirali nedavne lokalne volitve v Šentjurju, dodali pa smo tudi zapis satirične “ose”Lucije.
Stare skrbi novega župana
Županska zmaga Marka Diacija v Šentjurju sodi med največja presenečenja lokalnih volitev. Ne samo, ker je ugnal na videz nedotakljivega Štefana Tisla (SDS), marveč ker novi šentjurski župan v zadnjih letih ni žel političnih uspehov. Zadnjič mu je veliki met uspel še na začetku kariere, ko se je na listi SMS leta 2000 prebil v državni zbor. Vsi njegovi kasnejši poskusi, da bi zasedel županski ali parlamentarni stolček, so se izjalovili. Njegova stranka je v šentjurskem občinskem svetu številčno pešala, koalicijske povezave s takrat še Šrotovo SLS in povezanimi podjetji so mu sklestile ugled, mnogi so stranko zasmehovali, ker da je SLS pomagala čez parlamentarni prag, medtem ko so sami – vključno s tedanjim podpredsednikom Diacijem – ostali pred vrati. Pečata mladega povzpetnika, ki išče bližnjice do političnih in gospodarskih konic, se še ni povsem otresel.
Podrobneje v prispevku Primoža Škerla v Delu
Novi tednik, 26. 10. 2010
Diaci »pohodil« Tisla in vse šentjurske stranke
Izidi 2. kroga županskih volitev
Marko Diaci (GOŠ)………………………. 55,5 % (4177 glasov)
Štefan Tisel (SDS, SD, DeSUS, N.Si, SLS) … 45,4 % (3353 glasov)
Čeprav se je po prvem krogu županskih volitev čutila mobilizacija ljudske volje v Diacijevo korist, je končni izid vseeno veliko presenečenje. V drugem krogu se je podpora Tislu, kljub izraženi podpori vseh šentjuskih strank (z izjemo LDS), povečala le za 575 glasov, Diaciju pa kar za 2100 glasov.
O tem, kaj se je pravzaprav zgodilo in kaj bo odslej v Šentjurju drugače, smo takoj po prvih neuradnih izidih vprašali oba bivša županska kandidata.
Štefan Tisel: Lahko rečem, da sem naredil vse, kar je bilo možno, imel sem dobro ekipo, dobro smo delali, toda ljudje so očitno hoteli spremembe. Seveda sem razočaran, čeprav je spet res, da vsaka slaba stvar prinese tudi kaj dobrega: končno bom imel več časa zase in za družino. Kaj bo drugače, težko rečem, počakajmo, pa bomo videli. G. Diaciju čestitam in mu želim, da v dobrobit Šentjurja uspešno uporabi dobro občinsko ekipo, ki mu jo zapuščam.
Marko Diaci: Izkazana podpora je odraz našega dobrega dela; imeli smo najboljši program in najboljšo kampanjo. V nasprotnem taboru so se zbrale praktično vse stranke, ki so očitno računale na nadaljevanje trgovine s podžupanskimi mesti, kar so ljudje seveda opazili in tako prakso odločno zavrnili. Kaj bo odslej drugače? Imeli bomo župana, ki bo vsak dan dosegljiv, s podžupanskimi funkcijami ne bomo trgovali, sklepali bomo le programske koalicije …
Slišali smo, da boste koalicijo ponudili SDS, Koržetu pa podžupansko mesto?
Kaj? Prvič slišim. GOŠ je gibanje, in kot takšni moramo delovati drugače, nestrankarsko.
Podpora v občinskem svetu?
Sodelovali bomo z vsemi, ki bodo imeli namen delati v korist vse občine. Računam na podporo večine svetnikov.
Kar veliko je bilo slišati o kadrovskem cunamiju na Občini. Kdo bo šel in kdo ostane?
Ko bo prišel čas za to, se bom pogovoril z vsemi občinskimi uslužbenci. Ne bom zameril tistim, ki bodo sklenili oditi.
Ko je že izgledalo, da bodo občinske volitve šle skoraj neopazno mino nas, se je, hvala bogu, zgodil Marko Diaci, in volitve so v trenutku postale zanimive. Predvolilna scena se je tako rekoč iz dneva v dan bolj ogrevala, in če bi morali na volitve še čakati kakšen teden, bi bilo že prevroče. Škoda je, da sta se Diaci in Tisel soočala le preko radijskih valov, torej bolj v rokavicah, čeprav je tudi tam proti koncu že kar krepko brbotalo. Pravo soočenje je le tisto iz oči v oči v navzočnosti enih in drugih podpornikov. Upajmo, da bomo vsaj čez 4 leta dobili tudi nekaj tovrstnih spektaklov. Ne glede na to pomanjkljivost pa je pomembno to, da sta obstoj alternative in realna možnost izbire mobilizirala šentjursko volilno telo, kot že dolgo ne. 47,5-odstotna udeležba v drugem krogu je zelo spodbudna.
Zakaj je padel Tisel?
Ne toliko zaradi Diacijevih strateških voditeljskih sposobnosti in njegovega programa kot zaradi sinergije kar nekaj pomembnuih faktorjev. Kot prvo, zaradi splošnega zavračanja strank, ki so se v šentjurskem primeru še dodatno omadeževale s t.i. nenačelnimi županskimi koalicijami, kot drugo, občino je pretreslo več različnih afer, ki so pri občanih vzbudile dvome v korektno gospodarjenje z javnim denarjem, in kot tretje, v času krize, so tri razmeroma solidno plačane službe župana Tisla, ter plače številnih podžupanov učinkovale izjemno izzivalno, tudi nevoščljivostno. Že zmes teh treh dejavnikov je dovolj uničujoča, toda podobnih bi lahko našteli še kar nekaj. Med drugim tudi to, da je šlo za medgneracijsko »vojno«. Takoj po izvolitvi, so hotel Žonta napolnili pretežno mlajši Diacijevi pristaši, ki so ustvarili vzdušje, kakršnega nismo imeli že od časa plebiscita leta 1990.
Kaj čaka Diacija? Predvsem izjemno težka naloga, kako delati drugače in bolje od predhodnikov, kako uspevti z nestrankarstvom v strankarskem sistemu, vladati pregledno in učinkovito … In še zlasti to, kako ne razočarati predvsem mlajše generacije, ki je njegovo izvolitev presenetljivo pozdravila skoraj kot zmago nad tiranijo.
F.K. / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Županokracija
Znano je, da volilni plakati ne prinašajo kaj prida glasov, toda so očitno že tako zakoreninjen del naše politične folklore, da brez njih več ne gre. Vsaj naši politiki mislijo tako. Zase lahko mirno trdim, da še nikoli nisem prišel v skušnjavo, da bi volil fotogeničnega Diacija oziroma kandidata, ki v širokem nasmehu pokaže največ zob. Čeprav bi slednje utegnilo biti tudi koristna informacija, da je človek res fit – če ne bi zobozdravniki že imeli zelo razvite svoje umetnosti. Pa vendar so naše »plakatne vojne« vseeno zanimiv indikator, čeprav praviloma stojijo za njimi agitpropovski profesionalci, ki nam za suho zlato prodajajo vse živo.
Eno od prvih opažanj je, da so vse stranke zelo veliko dale na promocijo svojih županskih kandidatov in so le malo naredile za svoje kandidate za občinske svetnike. Na plakatih smo poleg znanih floskul o zaupanju, znanju, poštenju itd. zaman iskali kakšno konkretno informacijo o osebnosti kandidata. Še najbolj pošteni so bili tisti, ki so nam enostavno sporočili, da bi radi bili župani. Blagovna znamka vsake stranke je očitno župan, tisti, ki nima županskega kandidata, ni resen, občinski svetniki pa so ali pa niso zraven. Kar seveda ni slučaj, kajti naša lokalna demokracija je skrojena izrazito po meri župana, župan je alfa in omega vsake občine. Ko je enkrat izvoljen, je praktično nedotakljiv, sam odloča pravzaprav o vsem. Je uzakonjeni avtokrat. Praksa je pokazala, da so občinski svetniki, teoretično sicer vrhovna oblast, praviloma županovi nebogljeni podaniki. Pametni se mu hitro podredijo, uporniki sicer lahko svobodno »parlamentirajo«, županu tudi v obraz povejo na primer, da je budala, kot je to v preteklosti počel Polnar, toda njihovo početje je zgolj nekaj takega kot lajanje v luno. Vsa občinska politika se nazadnje skrči na občinski proračun, katerega sprejem je res v rokah svetnikov, toda pripravi ga župan in če kasneje med letom drugače porabi občinski denar, kot so sprejeli svetniki, se ne zgodi nič. Svetniki mu lahko le sporočijo, da ni bil najbolj priden, kaznovati ali celo odstaviti pa ga ne morejo. To je bistvo naše demokracije po župansko, ki bi ji lahko kar rekli županokracija. Zdi se, da bi lahko občinski svet in njegove številne odbore in komisije brez škode takoj ukinili, kajti njihov vpliv na ključne odločitve je v končni fazi odvisen zgolj od dobre volje župana. Zato ni čudno, da vsem strankam po vrsti mesto župana pomeni več kot vsa množica takšnih in drugačnih odličnih svetnikov.
Zakaj se je Slovenija odločila za župansko avtokracijo? Verjetno po pomoti. Ali pa zato, ker ljudstvo še vedno ljubi močne vladarje in trdo roko. Res je, da je župan izvoljen neposredno na volitvah po večinskem sistemu in ne tako kot občinski svetniki po »manjvrednih« strankarsko nameščenih volitvah, toda je njegova moč vseeno nesorazmerna. Do bistvenega posega v ta županokratični sistem bi prišlo, če bi bile volitve v občinski svet po večinskem sistemu, župana pa bi izvolili in po potrebi tudi odstavili občinski svetniki. Do česar pa zagotovo ne bo prišlo, dokler bo Državni zbor obvladoval t.i. županski lobi. Pa smo spet v začaranem krogu.
FK / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
44, 25 % in nato 47,5 %
Zgodilo se je tisto, kar se je žal tudi napovedovalo: volilna udeležba na občinskih volitvah je dosegla najnižjo točko v zgodovini šentjurske demokracije. Če odštejemo mesta, ki so praviloma vedno na repu, pomeni naša 44,25-odstotna udeležba drugi najslabši rezultat v državi. Za dobrega pol odstotka smo prehiteli le občino Rogatec. 14 dni je bil izid bistveno boljši, toda še vedno več kot polovici naših občanov volitve ne pomenjo ničesar.
Je potrebno zato biti plat zvona? Prej da kot ne. Znano je, da je volilna abstinenca tudi po razvitih državah večkrat kritično visoka, pa se menda nihče ne sekira, zakaj bi se torej Šentjurčani? S takšnim retoričnim vprašanjem se je najbolj elegantno izogniti problemu družbene apatije, na katero kažejo zgornji odstotki. Kar pa nedvomno je problem. Toda čigav? Na državni ravni državne, na šentjurski pa šentjurske politike. Če se po volilni udeležbi v slovenskem merilu lahko merimo le z Rogatcem, vsi drugi pa so pred nami, je seveda izgovarjanje na razvite zahodne demokracije nekoliko deplasirano. Volilna udeležba je tudi odraz socialne integriranosti družbene skupnosti in njenega zaupanja v oblast, zato do nje pač ne bi smeli biti ravnodušni
Dejstvo je, da je sorazmerno slaba volilna udeležba pravzaprav že šentjurska stalnica in smo nanjo že navajeni, toda pred desetletjem smo le bili še okrog 10 mest više na lestvici, zdaj pa od volitev do volitev vse bolj tonemo. Zakaj se nam to dogaja? Vzroke moramo najprej poskusiti poiskati pri nas v šentjurskem okolju. Ker se naš kozjanski odnos do oblasti, ki je pred dvema desetletjema pripeljal do znamenite Krambergerjeve izvolitve za predsednika države, v zadnjih dveh desetletjih gotovo ni bistveno spremenil, potem moramo vzroke iskati samo še v naši aktualni javni in politični sceni. Kaj so zagrešile stranke, v njihovem imenu Tisel, Artnak, Korže, Diaci …, pred njimi še Malovrh in še kdo, da smo se znašli pod vodo? Kot prvo, stranke so se nam odtujile, zaprte v interesne kroge posameznik liderjev ne opravljajo več svojega povezovalnega poslanstva. Letošnja predvolilna srečanja županskih kandidatov z volivci, kar so v štirih letih bili tudi edini poskusi komuniciranja strank z občani, so lepo pokazala, da so te vezi več ali manj odmrle. Stranke so zapravile naše zaupanje. Namesto odprte javne scene smo dobili »politično trgovino na drobno«, zato ljudje ne verjamejo več v demokracijo, temveč le še v zveze in poznanstva. Če poznaš Koržeta, ti dobro kaže za asfalt iz t.i. »Koržetovega sklada«. Že to poimenovanje povsem normalne proračunske postavke lepo kaže, kam pes taco moli. Množica podžupanov ter umetelne županove koalicije, ki nimajo veliko skupnega z voljo volivcev, so podobna zgodba. Nekaj smo k splošni skepsi gotovo dodali tudi mediji, ki moramo marsikdaj iti v skrajnosti, če hočemo preživeti.
Vzroki so kompleksni, toda ni problem v tem, da obstajajo, temveč da jih nihče ne poskuša identificirati in odpravljati. Uspeh Diacijevega GOŠ je logična posledica krize strankarstva. Osebno dvomim, da je Diaci, ki je po duši prej strankarski pragmatik kot filozofski revolucionar, sposoben obrniti krmilo naše barke, toda prav je, da je priložnost dobil. Tislova ekipa se je v tem pogledu povsem izčrpala, na kar nesporno kaže tudi že napovedana levo-desna »gerantološka super županska koalicija«, ki bi po starih receptih še naprej krojila našo javno sceno. Nič nenavadnega ne bo, če bo volilna udeležba, ne glede na silno mobilizacijo, ki se nam je zgodila pred drugim krogom županskih volitev, na naslednjih volitvah še slabša. Toda kam to vodi?
F.K. / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Pet razlogov za Tislov fiasko in Diacijev polet
Neodvisne liste
Neodvisne kandidature so realno gledano pesek v oči, a pri lokalnih volitvah vedno bolj zadetek v polno. Zdi se skorajda neverjetno, kako lahko se je Štefan Tisel odrekel neodvisni kandidaturi, s katero je slavil v letih 2002 in 2006. Očitno je bil pritisk SDS premočan, s čemer sta si tako Koržetova partija kot njihov vlečni (očitno trojanski) konj skopala županski grob.
Na drugi strani je do sedaj strankarsko vezani Marko Diaci z ustanovitvijo neodvisnega gibanja uspešno zahajal vseslovenski trend, katerega prva predstavnika sta Zoran Janković in Franc Kangler. Zanimivo, da se je slednji kljub pripadnosti SLS odločil za nastop z neodvisno listo. Vezanje na strankarsko kandidaturo nekoč neodvisnega župana je zagotovo prva velika napaka z oblastjo omamljenih Tislovih strategov.
Predvolilna koalicija
Tisel je bil dolgo sinonim za človeka, ki povezuje nepovezljivo. To je navkljub čudnim okoliščinam dokazal ob prvih dveh mandatih, tokrat pa je predvsem pred drugim krogom napravil veliko napako. Pompozno napovedana podpora NSI, Desus, SD in SLS je le še potrdila, da je Tislovo županovanje bolj kot njemu v interesu političnih prisklednikov, ki jim je edini cilj nenačelna oblast. Predvolilna koalicija je Tislu zagotovo škodila, saj so predsedniki podpornih strank vse prej kot garant za spremembe. Volivci jim seveda niso sledili.
Diaci je pametno vztrajal na svojih neodvisnih okopih in poudarjal, da ne bo dovolil kupčkanja in »prodajanja« funkcij, kar ga sicer čaka po volitvah.
Kampanja
Diacijeva strategija se je pokazala za pravilno: vse prej kot razkošna kampanja nasproti Tislovi hohštaplariji pred drugim krogom. Tudi Malovrh je leta 2002 proti Tislu poskušal s pretiravanjem, ki pa nikoli ne pade na plodna tla. Šank pred občino je bil le simboličen dokaz tega, kako Tislovi cenijo volivce … Tudi kopiranje Diacijeve kombi turneje po celotni občini je izpadlo neposrečeno.
Tisel je prijel tudi za vabo, ki mu jo je Diaci nastavil ob pomoči svetovalca Mirana Korena. Poziv na soočenje je bil prepotenten in provokativen, a so Tislovi reagirali izredno nespretno. Organizacija konkurenčnega soočenja ob istem terminu je bil še en dokaz oblastniške grandioznosti. Poleg tega je bil Tisel na radijskih soočenjih občutno slabši od Diacija, pred zadnjim soočenjem na Radiu Rogla pa je za povrh še zamenjal strategijo in postal napadalen in zahrbten. Imidž prijaznosti in povezovalnosti, s katerim se je tako hvalil in tudi dokazoval, je še enkrat več postavil na rob propada.
Programi
Tislov program je bil v primerjavi z Diacijevim preveč splošen, pravzaprav ga sploh ni bilo. Staviti predvsem na nadaljevanje dvomljive zgodbe o uspehu se je pokazalo za dvorezen meč. Diaci je stregel s številkami in rešitvami in si ustvaril veliko bolj verodostojen imidž župana-menedžerja. Kljub temu, da je Tislov štab moral računati na številne očitke, ki so se nabrali skozi zadnji mandat, se je na njihovo pojasnjevanje izredno slabo pripravil. Tisel je na enem izmed soočenju celo dejal, da se bodo potrudili znižati komunalni prispevek, ki so ga sami enormno podražili.
Razlika med formo in vsebino, obtežena z nešteto nenavadnimi potezami v osmih letih županovanja, je bila pri Tislovem programu prevelika. Diaci je na drugi strani spretno serviral že krepko pred volitvami razgrete zgodbe o potratnosti in neracionalnosti Tislove ekipe, ki ni znala odgovoriti na očitke o »berluskonizaciji.«
Želja
Da je Tisel preobremenjen s funkcijami je bilo jasno vsem, le njemu očitno ne, čeprav je tudi sam priznaval, da si tretjega mandata pravzaprav ne želi. Očitno je bil vanj skorajda prisiljen. In to je verjetno tudi eden izmed ključnih odgovorov za njegov županski fiasko. Bolj kot on so si še štiri leta na občini želeli ostati njegovi sodelavci, kar so ljudje seveda prepoznali.
Diaci sicer ni dajal vtisa, da si na vsak način želi županskega stolčka, je pa zelo dobro dal vedeti, da se »pusti prositi«.
In prišlo je do preobrata, zgodil se je Tislov fiasko in Diacijev polet.
L.H. / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Soočenje Tisel – Diaci, ki ga ni bilo: Pešnica preprečila spopad?
Soočenja kandidatov so edina resnična priložnost, da volivci spoznamo obe strani medalje, žal pa smo bili Šentjurčani skoraj povsem prikrajšani za to zanimivo obliko predvolilnega boja. To, kar sta si z volivci privoščila oba županska kandidata pred 2. krogom, ko sta nas povabila na soočenje ob isti uri na dve različni lokaciji, pa že presega vse meje (političnega) bontona.
Za nesporazum sta vedno potrebna dva, kateri od njiju pa je bolj kriv, presodite sami.
Po dosegljivih informacijah je Diaci takoj po prvem krogu, menda še isti večer, ustno, naslednji dan pa tudi uradno, s priporočeno poštno pošiljko, izzval Tisla na besedni dvoboj. Določil je kraj in uro, to je torek 19. oktobra ob 19. uri v šentjurskem KD. Ker je dobil z Občine obvestilo, da je KD zaseden, je lokacijo prestavil v Hotel Žonta in očitno brez dogovora s Tislom poslal pisno obvestilo vsem gospodinjstvom v občini. Tisel mu je 14. oktobra sporočil, da formalnega vabila za srečanje ni dobil in da se z lokacijo in predlagano moderatorko novinarko Polono Mastnak iz NT- RC ne strinja. Predlagal je skupščinsko dvorano in nevtralnega moderatorja. Diaci je zavrnil Tislove razloge in vztrajal pri svojem vabilo tudi zato, ker so tako bila obveščena vsa gospodinjstva. V ponedeljek 18. oktobra je Jože Korže na novinarski konferenci povedal, »da se po gostilnah, ker so le-te Diacijeva baza, ne bodo sestajali, in da je za Tisla sprejemljivo le soočenje v nevtralni sejni dvorani na Občini«. Istega dne zvečer je po elektronski pošti zaokrožilo vabilo SDS na soočenje z Diacijem, in to za naslednji dan ob 19. uri v sejni dvorani, to je istočasno, kot je Diaci imel napovedano soočenje v Žonti. To obvestilo je na enak način dobil tudi Diaci. Vmes sta si oba županska kandidata brezuspešno izmenjala še nekaj elektronskih sporočil in ostala vsak pri svojem.
V torek, 19. oktobra ob 19. uri, sta se županska kandidata »soočila preko Pešnice«, torej vsak sam s seboj in s svojo resnico, kdo je kriv za to blamažo s soočenjem. Okrog 60 tislovcev je več kot stotim diacijovcem poslalo delegacijo (Šusterjeva, Lubej in strankarska piarovka iz Ljubljane), ki jih je povabila na drugo stran Pešnice, goševci pa so jo skoraj vrgli skozi vrata. To je bil tudi edini omembe vreden dogodek tega večera na obeh straneh Pešnice, vse drugo je že bilo nekajkrat videno in slišano. Je pa bilo na obeh straneh vzdušje tako naelektreno, da bi verjetno prišlo do incidentov, če bi se privrženci obeh kandidatov znašli pod isto streho. Morda velja še omeniti, da je Tisel javno oznanil, da ga podpira tudi predsednik LDS Artnak, kar pa je ta kasneje zanikal.
Tako smo se volivci namesto z županskima kandidatoma soočili s spoznanjem, da našim občinskim politikom še vedno ni kapnilo, da so v službi ljudstva. Smo pa vsaj doživeli dobrodejno popestritev naše volilne scene in na obeh straneh lahko pili na njihov (naš skupni?) račun.
F.K. / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Prvi krog županskih volitev
(izidi in komentarji)
Kandidat stranka št. glasov %
Štefan Tisel SDS 2769 39,7
Marko Diaci GOŠ 2071 29,7
Jožef Artnak LDS 1051 15,0
Janko Cerkvenik N.Si 699 10,0
Cveto Erjavec SD 378 5,4
Komentar
Ko sem goševcem čestital za presenetljivi dosežek v 1. krogu, so se prav razjezili, da nimam pojma o politiki. Vseeno vztrajam, da je drugi krog za Diacija za veliko večino Šentjurčanov (in tudi goševcev) vendarle veliko presenečenje. Sam sem sicer Diaciju dajal prednost za drugi krog, toda nisem bil prepričan, da drugi krog sploh bo.
Razmeroma slab izid Štefana Tisla (SDS) v 1. krogu je z ozirom na silni razmah njegove SDS vsekakor veliko presenečenje. Od prejšnjih volitev je Tisel izgubil 1903 glasove, kar je dejansko za vladajočega župana, ki je poleg tega veliko delal na osebni promociji, zelo kritičen podatek. Še slabše je, če upoštevamo, da se je v njegovih dveh mandatih razmeroma veliko gradilo, kar je običajno magnet za potencialne volivce. Kaj se je zgodilo v glavah volivcev? Kot da so se naveličali njegovega obraza povsod in na vsaki »pasji procesiji«, s čimer je v resnici pretiraval. Gotovo je imel letos več resnejših protikandidatov kot pred štirimi leti, toda med njimi niti ni bilo res močne osebnosti, ki bi lahko bila vzrok njegovega nazadovanja. Še najbolj verjeten vzrok slabega izida je zamera, ki jo je zaznati med ljudmi, da se je z županovanjem ukvarjal tako bolj za hec, raje je letal po Ljubljani in Celju in se prodajal za dodatne zaslužke. Lahko bi rekel, da gre tudi za klasično fovšijo. Eden od možnih vzrokov so lahko bile ŠN, ki so vztrajno opozarjale na ključne napake njegovega vodenja občine.
Tisel še vedno ostaja čvrsta izbira podeželskih krajev, v Hrastju je dobil fantastičnih 89,5% glasov, v Osredku 62,8 %, na Kalobju 60,4%, okrog 50% pa še na Grobelnem, v Dramljah in na Ponikvi. Njegova šibka točka so urbana središča. Na Šentjurskih voliščih je odločno izgubil boj z Diacijem (Občina 27,5 : 43,3; GD 27,7 : 43,1; OŠ Hruševec 30,7 : 45,7), zelo presenetljivo celo tudi na rodni Planini z 252 proti 262 glasovom.
Tisel je dobil skupno 660 glasov več kot SDS (31,3% več kot stranka) in je po tem kriteriju šele tretji najuspešnejši županski kandidat. Njegova karizma očitno hitro bledi in če se bo na teh volitvah še izvlekel, ga kruti poraz čaka na katerem koli prihodnjem glasovanju.
Marko Diaci (GOŠ), ki je že stalnica v občinski politiki, je končno prišel do velikega meta. Priznati mu je treba, da je spretno izrabil splošno razočaranje nad strankarsko demokracijo in se je z nekakšnim gibanjem, ki je vendarle v bistvu preoblečena bivša SMS, prišlepal do praga najvišjega položaja na Občini. Osebno sem ga tudi javno podpiral predvsem zato, ker sem prepričan, da je treba na štiri leta menjati vsako oblast, zlasti še župansko, ki je tako rekoč absolutna, tudi tisto, ki se zdi dobra, on pa je bil edina resna opozicija sedanji »iztrošeni« garnituri. Ali lahko Diaci stopi še eno stopnico više? Kljub splošnim trendom, ki so mu v prid, težko, ker vendarle ni karizmatična osebnost, ki bi množicam vnaprej vzbujala zaupanje, nad njim pa še vedno visi senca »sumljivih« zgodb iz ŠOUM in CPM.
Diaci je polovico vseh svojih glasov dobil na šentjurskih voliščih, pogorel pa je v Slivnici, na Prevorju, v Dramljah. Tam ima še velike rezerve.
Dobil je 761 glasov več kot njegova lista, kar pomeni, da je za 58% presegel rezultat liste GOŠ in je po tem kriteriju drugi najuspešnejši županski kandidat.
Če mu naskok na županski stolček ne bo uspel, bo za šentjursko politiko verjetno dokončno izgubljen, ker zdaj je pa res preigral že vse možne variante, kako priti na občinsko oblast.
Jože Artnak (LDS) ni veljal za favorita in je s svojim izidom izpolnil verjetno tudi svoja realna pričakovanja. Svojih 15 odstotkov je izvlekel največ po zaslugi slivniških volišč (Javorje 70%, Slivnica 50,7%, …), medtem ko se je njegova podpora v centru in severnem delu občine vrtela okrog desetih odstotkov.
Dobil je 232 glasov več kot LDS in je z 28% presežka nad stranko četrti najuspešnejši županski kandidat.
Artnak, ki je namazan z vsemi žavbami, bi bil zelo dober župan, toda njegov čas je očitno minil, njegov pragmatizem »biti zraven za vsako ceno«, pa ga je tokrat verjetno dokončno pokopal. Volitve je izgubil, ker ni tvegal opozicijske drže nasproti Tislu. Zdi se, da je njegova politična kariera končana, kajti do sedaj je na volitvah doživel že toliko porazov, da se ga drži imidž luzerja in realno na naskok na vrh ne more več upati. Možen »zasilni izhod« za njegovo politično karieri so državnozborske volitve, kjer še ima dobre možnosti.
Janko Cerkvenik (N.Si) je tragična figura teh volitev; kot županski kandidat je dobil solidno podporo volivcev, a je izpadel iz OS. In to v prvi vrsti na račun dobrega volilnega izida LDS na slivniških voliščih. Njegova šibka točka so šentjurska in drameljska volišča, toda bolj tenko je piskal tudi na nekaterih slivniških (Javorje 7,6%, Bukovje 12,7%, Paridol 14,9%). Na volišču v KD Gorica je s 31,16% glasov dal v koš tako Tisla (29,7%) kot Diacija (15,3%).
Volilo ga je 699 volivcev, s čimer je za 70% presegel stranko in je bil po tem kriteriju brez konkurence najuspešnejši županski kandidat.
Njegova politična kariera bo po teh volitvah na resnem križpotju, kajti NSi kot Tislov koalicijski partner bo še naprej izgubljala volivce. Je pa tudi res, da SDS in Tisel nista večna.
Cveto Erjavec (SD), stalnica na šentjurskem političnem obrobju, je doživel hud poraz, ki ga bo končno morda le prepričal, da je čas za umik. Pred popolno katastrofo so ga rešili volivci na obeh mestnih voliščih, kjer je dobil četrtino vseh svojih glasov. Dobil je 30% manj glasov kot lista SD, kar mu daje pečat zelo slabega županskega kandidata. Korže ga je vzel v koalicijo verjetno s stisnjenimi zobmi, zgolj zaradi domnevnih ljubljanskih povezav z vladajočo SD.
F.K. / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Po volitvah v občinski svet: Korže skuhal »totalni segedinar«
Na novinarski konferenci 18. oktobra na Planini sta že znani zmagovalec občinskih volitev stranka SDS in potencialni zmagovalec župan Tisel obelodanila svoj koncept vladanja v naslednjem mandatu. Če je mešanica mesa in zelja pojem popolne mineštre, potem lahko rečemo, da je Jože Korže, ki je nesporna avtoriteta v zmagoviti SDS, s tem, ko je spravil pod isto pokrovko SDS, SLS, NSi in SD ter Desus, skuhal »totalni občinski segedinar«.
Kaj so povedali novi zavezniki?
Korže in SDS vsebinsko ničesar: vodovodi, ceste, šole vrtci itd., pač seznam, ki ga že dobro poznamo, Malovrh (SLS), Cerkovnik (NSi), Erjavec (SD) in Recko (Dseus) pa so samo podprli njun (ne)program. Kot da smo volivci res voli.
Na vprašanje, zakaj podpirajo Tisla in ne Diacija ter kako bodo poplačani za podporo, so povedali:
Jurij Malovrh (SLS): Smo desna stranka in podpiramo desno opcijo in njene zgodovinske vrednote. Diaci, ki se je pred časom ponujal celo za predsednika SD, zato zaradi svojih spornih vrednot v načelu ni naša izbira.
Janko Cerkvenik (NSi): S Tislom kot preizkušenim politikom smo se ujeli glede komunalnega prispevka in prostorskega plana, ki ovirata razvoj občine. Diaci ni prišel s programom, zgolj rušenje oblasti pa nas ne zanima. Sicer pa tudi ni karakter, ki bi nas privlačil.
Cveto Erjavec (SD): Do sedaj smo s Tislom dobro sodelovali, veliko prispevali za razvoj občine, in to nameravamo početi tudi v tem mandatu.
Alojz Recko (DeSUS): Tisel drži besedo, skrbi za razvoj cele občine in smo z njim tudi do sedaj dobro sodelovali. Desus v opoziciji nima kaj delati.
Bomo imeli kar 4 podžupane?
Kaj so zavezniki zamolčali? V prvi vrsti to, kaj imajo v resnici skupnega s Tislovim (ne)programom in kaj so dobili za svojo podporo. Vsi so zatrjevali, da o politični trgovini sploh niso govorili, neuradno pa naj bi jim Tisel že obljubil kar štiri podžupanska mesta. Podžupani naj bi bili Cveto Erjavec, Jurij Malovrh, Alojz Recko in za SDS presenetljivo Koržetova hči Jelka Godec. Zanimivo je, da se v svojih predstavitvah nihče od njih ni dotaknil najbolj glasnih predvolilnih tem, izgradnje kulturnega centra Šentjur, lokacije nadvoza in povezovalne ceste, komunalnega prispevka, Slivniškega jezera … KCŠ se je pomaknil daleč proti koncu spiska Tislovih obljub – ker je pač treba skrbeti za razvoj vse občine, ampak, če bo država prispevala, bo tudi KCŠ … Erjavec se je na KCŠ spomnil šele na posebno vprašanje ŠN. Malovrhova izjava je bila prozorno sprenevedava, saj sta šla SLS in Diaci pred dvema letoma celo skupaj na državne volitve, brez »moralnih pomislekov« pa bo Malovrh sedaj lepo sodeloval tudi s pravimi levičarji iz SD in Desus.
Levica razbita na prafaktorje
Tako kot Korže in Tisel so se tudi vsi njuni podporniki zavestno požvižgali na dejstvo, da večina volivcev vendarle voli stranke in ne osebe, torej po ideoloških kriterijih, in da so jih s tem dogovorom v bistvu povsem izigrali. To še posebej velja za SD in Desus, ki v Tislovem kontekstu absolutno spadata v opozicijo. Levica je imela tokrat idealno priložnost, da se poveže z GOŠ, ki sicer tudi sicer spada bolj na levo, in ustvari končno v naši občini zdravo konkurenčno politično klimo, toda jo je pričakovano zapravila. Če že poskušam razumeti desusovce, ki kot starostna interesna stranka nimajo mladostne izzivalnosti, mi je nerazumljivo, da se ne postavi na svoje noge vsaj mlada generacija v SD. Če sploh obstaja?
Osel gre le enkrat na led …
Formalno je ostalo prikrito, o čem so se zavezniki pravzaprav sploh sporazumeli. Očitno samo o tem, da Diacija ne marajo in da so pripravljeni plačati vsako ceno za svoj delček občinske oblasti. Recko je vsaj odkrito priznal, da gre Desusu za oblast, vsi drugi pa so svoje prave namene skrivali kot kača noge. Podpisani dogovor je nezavezujoč, podpisniki so formalno obljubili Tislu tako rekoč le brezpogojno podporo v 2. krogu županskih volitev. Pravijo, da gre še osel le enkrat na led, toda NSi (Cerkvenik), delno pa tudi SLS (Malovrh) in Desus (Recko) očitno tega pregovora ne poznajo. Toda pozor: dogovor je zavezujoč le v primeru, da bo Tisel dobil volitve, kar pomeni, da so si v primeru Diacijeve zmage pustili odprta vrata za nove kupčije. In še to: Korže (SDS) je na novinarski konferenci vztrajal, da sploh ne gre za koalicijo, temveč le za »dogovor kar tako« in je celo odklonil, da bi si partnerji segli v roke. Kako je uspel prepeljati žejna preko vode tako prekaljena strankarska mačka, kot sta Malovrh in Cerkvenik, če že odpišemo Erjavca in Reckota, je skrivnost, ki se bo vsaj delno razkrila šele v nekaj mesecih po ustanovni seji OS.
Kje je tu tako opevano priseganje na transparentnost?
Super pragmatična županska koalicija, kaj je z LDS?
Nobenega dvoma ni, da je s tem dogovorom rojena nova t.i. županska koalicija, ki po svoji pragmatičnosti presega vse dosedanje. Zdi se, kot da sta se Korže in Tisel ustrašila Diacija in sta v boj poslal vse dosegljive pione, ti pa so kruhoborsko razpoloženi takoj prijeli za vabo. To jih utegne na prihodnjih državnih in lokalnih volitvah drago stati. Ampak gospodje očitno živijo za danes.
Zakaj ni zraven LDS in Artnaka? Tislu je ušlo, kar mu ne bi smelo uiti: pogovarjajo se tudi z LDS, toda ne javno. Zaradi njihovih volivcev, ki so menda bolj naklonjeni Diaciju.
Prav neverjetno, kakšna »štala«! Če šentjurski volivci tokrat niso spregledali, potem je pa res vse zaman.
FK / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Volitve v občinski svet
(Izidi in komentarji)
Komentarji so »hendikepirani«, ker v času nastajanja še niso bili znani izidi drugega kroga županskih volitev. Župan je nesporno ključna oseba občinske politike in od njegovega imena je dejansko odvisno, v kako bo sestavljena in kako bo delovala nova občinska oblast.
Rezultati volitev za občinski svet
Kot je znano, volitve v občinski svet so proporcionalne, kar pomeni, da je v OS izvoljeno toliko odstotkov kandidatov s prvih mest na strankarskih listah, kot so stranke dobile glasov. V preglednici so samo stranke, ki so zastopane v OS.
Stranka % glasov (Leta 2006) Slovenija Sedežev v OS (Leta 2006)
SDS 33,3 27,0 18,7 9 8
GOŠ 18,8 – 22 6 –
LDS 11,7 21,7 7,4 3 6
DeSUS 10,1 7,1 9,4 3 2
SD 7,7 9,5 12,0 2 2
SLS 7,4 12,7 9,3 2 3
N.Si 5,9 7,2 5,9 1 2
| Primerjava uspešnosti strank in liste po Krajevnih skupnostih | |||||||||||||||
| SDS | GOŠ | SMS | LDS | DeSUS | |||||||||||
| 2010 | 2006 | indeks | 2010 | 2006 | indeks | 2010 | 2006 | indeks | 2010 | 2006 | indeks | ||||
| Občina Šentjur | 33,3 | 27,0 | 123,3 | 18,8 | 13,2 | 142,4 | 11,7 | 21,7 | 53,9 | 10,1 | 7,1 | 142,3 | |||
| KS Blagovna | 24,2 | 28,7 | 84,3 | 26,5 | 16,6 | 159,6 | 8,5 | 20,8 | 40,9 | 9,5 | 6,9 | 137,7 | |||
| KS Dolga Gora | 33,3 | 55,6 | 59,9 | 17,1 | 7,1 | 240,8 | 17,1 | 16,7 | 102,4 | 8,6 | 6,4 | 134,4 | |||
| KS Dramlje | 29,7 | 27,0 | 110,0 | 9,9 | 7,2 | 137,5 | 11,6 | 15,3 | 75,8 | 11,6 | 10,9 | 106,4 | |||
| KS Grobelno | 45,0 | 42,6 | 105,6 | 14,7 | 8,5 | 172,9 | 6,5 | 17,4 | 37,4 | 8,7 | 6,5 | 133,8 | |||
| KS Kalobje | 57,9 | 39,7 | 145,8 | 8,3 | 10,3 | 80,6 | 8,9 | 20,6 | 43,2 | 4,6 | 6,0 | 76,7 | |||
| KS Loka pri Žusmu | 28,8 | 28,5 | 101,1 | 7,2 | 7,6 | 94,7 | 12,5 | 35,7 | 35,0 | 7,6 | 5,7 | 133,3 | |||
| KS Planina pri Sevnici | 26,3 | 20,2 | 130,2 | 19,4 | 7,6 | 255,3 | 11,1 | 24,6 | 45,1 | 6,8 | 6,6 | 103,0 | |||
| KS Ponikva | 33,2 | 38,7 | 85,8 | 15,0 | 14,7 | 102,0 | 10,4 | 16,3 | 63,8 | 10,7 | 5,5 | 194,5 | |||
| KS Prevorje | 35,4 | 22,1 | 160,2 | 4,7 | 8,2 | 57,3 | 29,2 | 31,8 | 91,8 | 5,1 | 6,4 | 79,7 | |||
| KS Slivnica pri Celju | 29,3 | 18,0 | 162,8 | 10,2 | 10,4 | 98,1 | 18,5 | 31,9 | 58,0 | 13,2 | 9,3 | 141,9 | |||
| KS Šentjur – mesto | 23,8 | 21,9 | 108,7 | 26,4 | 16,3 | 162,0 | 10,8 | 22,2 | 48,6 | 10,9 | 6,2 | 175,8 | |||
| KS Šentjur – Rifnik | 29,8 | 23,9 | 124,7 | 20,6 | 14,2 | 145,1 | 8,1 | 19,1 | 42,4 | 12,5 | 8,3 | 150,6 | |||
| KS Vrbno – Podgrad | 22,7 | 20,1 | 112,9 | 47,2 | 43,8 | 107,8 | 3,1 | 12,9 | 24,0 | 8,0 | 4,0 | 200,0 | |||
| SLS | SD | N.Si | |||||||||||||
| 2010 | 2006 | indeks | 2010 | 2006 | indeks | 2010 | 2006 | indeks | |||||||
| Občina Šentjur | 7,4 | 12,7 | 58,3 | 7,7 | 9,5 | 81,1 | 5,9 | 7,2 | 81,9 | ||||||
| KS Blagovna | 5,3 | 12,9 | 41,1 | 2,5 | 8,5 | 29,4 | 9,7 | 5,6 | 173,2 | ||||||
| KS Dolga Gora | 4,8 | 3,2 | 150,0 | 3,8 | 4,0 | 95,0 | 8,6 | 7,1 | 121,1 | ||||||
| KS Dramlje | 17,8 | 23,7 | 75,1 | 3,5 | 5,2 | 67,3 | 7,6 | 10,8 | 70,4 | ||||||
| KS Grobelno | 10,1 | 11,2 | 90,2 | 5,7 | 5,6 | 101,8 | 3,0 | 3,8 | 78,9 | ||||||
| KS Kalobje | 2,3 | 4,6 | 50,0 | 3,6 | 7,8 | 46,2 | 7,9 | 11,0 | 71,8 | ||||||
| KS Loka pri Žusmu | 2,7 | 6,8 | 39,7 | 29,5 | 13,3 | 221,8 | 1,5 | 2,3 | 65,2 | ||||||
| KS Planina pri Sevnici | 11,8 | 16,6 | 71,1 | 8,6 | 14,7 | 58,5 | 7,8 | 9,7 | 80,4 | ||||||
| KS Ponikva | 6,7 | 10,7 | 62,6 | 10,7 | 9,2 | 116,3 | 5,4 | 4,8 | 112,5 | ||||||
| KS Prevorje | 8 | 24,0 | 33,3 | 5,8 | 2,6 | 223,1 | 2,6 | 4,9 | 53,1 | ||||||
| KS Slivnica pri Celju | 4,0 | 10,3 | 38,8 | 4,3 | 7,3 | 58,9 | 9,4 | 12,8 | 73,4 | ||||||
| KS Šentjur – mesto | 4,0 | 11,3 | 35,4 | 10,2 | 13,6 | 75,0 | 3,9 | 5,2 | 75,0 | ||||||
| KS Šentjur – Rifnik | 9,2 | 11,9 | 77,3 | 5,1 | 7,9 | 64,6 | 6,0 | 8,0 | 75,0 | ||||||
| KS Vrbno – Podgrad | 5,2 | 7,1 | 73,2 | 4,5 | 8,0 | 56,3 | 1,7 | 3,1 | 54,8 | ||||||
Občinski svetniki 2010
Preferenčni izvoljenci
Čeprav se je zdelo, da so odločitve s preferenčnimi glasovi skoraj nedosegljive, se je letos strankarska matematika porušila kar trikrat. V tem pogledu so bili najbolj radikalni drameljski volivci, ki so namesto favoriziranega Mateja Laubiča izvolili četrto postavljenega Jožeta Laubiča (oba SLS), namesto Ponkovljana Špura pa so zrinili v OS svojega Primoža Laubiča (oba LDS). Preferenčni podvig je ponovno uspel Antonu Španu s Planine, ki je tokrat kandidiral za GOŠ (pred 4 leti za SD), iz OS pa je izrinil prvo postavljenega Roberta Žafrana.
Novi občinski svetniki
SDS: Štefan Tisel, Aleksandra Š. Močnik, Branko Oset, Jože Korže, Štefanija Krameršek, Jelka Godec, Tatjana Tisel, Ludvik Žafran, Zdravko Hribernik
GOŠ: Robert Polnar, Saša Majer, Boštjan Pisanec, Boris Belej, Anton Špan, Vladimir Belina
LDS: Sebastjan Jaklič, Primož Laubič, Jože Artnak
Desus: Jože Štiglic, Stane Zupanc, Alojz Recko
SD: Cveto Erjavec, Srečko Kranjčan
SLS: Jurij Malovrh, Jože Laubič
NSi: Franc Korenjak
Sestava OS je nepričakovano močno prenovljena, novih je več kot polovica svetnikov (14) med njimi je kar 5 žensk, kar je največ doslej.
Nesporna zmagovalka volitev in gospodar v OS je SDS. Njena zmaga je bila sicer pričakovana, toda odstotek volivcev (33,3 %) je vendarle zelo visok in le nekaj deset glasov jim je zmanjkalo celo za desetega občinskega svetnika. Ta rezultat je sploh najvišji v šentjurski zgodovini. Državno povprečje so Korže in njegovi presegli za fantastičnih 62%, rezultat iz leta 2006 pa za 23%. Udarno jedro svetniške skupine bo gotovo »stara garda« (Korže, Žafran, Oset), toda tudi presenečenja so možna, saj bo v ekipi kar 6 (če bo Tisel župan) novincev. Tudi o esdeesovih ženskah še ni dovolj informacij, da bi lahko ocenili, kaj pomenijo. Zelo »sumljiva« je na primer Jelka Godec, ki ima že sedaj organizacijo stranke krepko v svojih rokah, zato nekateri celo ugibajo, da utegne Jože Korže, če bo v zmagoviti kombinaciji, prepustiti hčeri svoje podžupansko mesto, kar bi bila seveda senzacija in hkrati kar dobrodošla sprememba.
Vzroke za uspehe SDS ni lahko identificirati. Zdi se, da je to predvsem dobro organizirana pragmatična politika, ki temelji na konkretnih interesih.
GOŠ je z 18,8% glasov presenetljivo postal druga najpomembnejša grupacija v OS. Njegov uspeh je bil pričakovan, toda ne do te mere, da bi dal z izjemo SDS vse stare stranke. Vloga deklarirane opozicije se mu je očitno obrestovala. Toda rezultat vendarle ni nekaj izjemnega, če vemo, da so neodvisne liste na ravni države pobrale zelo visokih 22% glasov in so tako nesporni zmagovalec lokalnih volitev. Volilni izid GOŠ je za 14,5 % slabši od državnega povprečja, torej Diaci in njegovi vendarle niso dovolj uspešno zajahali trenda nestrankarskih list. Morda tudi zato ne, ker so nestrankarsko listo v resnici obvladovali izrazito strankarski ljudje. Od šestih svetnikov Belej in Pisanec svetniki bivše SMS, Polnar LDS, Špan SD, novinca sta le Saša Majer in Vladimir Belina, pa še ona nista strankarsko (SMS) nepopisan list.
GOŠ obljublja »nepolitično« vodenje občine, kar pa je v resnici maček v žaklju. Če pride na oblast, ga čaka izjemno težko delo, tudi na filozofsko-teoretični ravni, da ne bo razočaral svojih volivcev.
LDS je z 11,7% glede na rezultate prejšnjih volitev (21,7%) nesporno velika poraženka, toda v primerjavi z izidi stranke na državni ravni (7,4%) je državno povprečje presegla kar za 55%, kar bi po drugi strani lahko pomenilo, da je v Šentjurju na teh volitvah za SDS druga najuspešnejša stranka. Šentjurska LDS se že vrsto let ni kaj veliko spremenila, zato ne preseneča, da sedaj sedijo v OS sami bivši svetniki. LDS je tudi edina stranka brez novinca v OS. Kljub relativnemu uspehu se njena kriza očitno nadaljuje in, kot vse kaže, se bo še poglabljala.
Šentjurski DeSUS se je z 10,1% glasov zavihtel visoko v občinsko politiko. Svoj izid izpred 4 let (7,4%) so popravili za 33,8% in so po tem kriteriju tretja najuspešnejša stranka. Državno povprečje (9,4%) so presegli prvič v svoji zgodovini. In vse to praktično brez resnejše predvolilne aktivnosti. Problem šentjurskega Desusa utegnejo biti njihovi trije svetniki, sami preverjeni »relikti iz komunističnih časov«, strankarsko totalno sprti med seboj, ki bodo težko našli skupno mesto bodisi v poziciji ali opoziciji. V kolikor jim sploh gre za občinsko politiko in ne le za druge interese, med drugim tudi za podporo upokojenski usmeritvi vlade v Ljubljani.
SD je s 7,7 % glasov zaostala tako za izidom prejšnjih občinskih volitev (9,5%) kot za državno ravnjo (12,0%), in čeprav je za las ohranila dve svetniški mesti, jo lahko štejemo med poražence. Brez korenite prenove vodstva bo slej ko prej potonila v lokalno nepomembnost.
SLS je z dobljenimi 7,4% glasov močno razočarala, prvič je v Šentjurju zaostala tudi za SD in je prvi luzer teh volitev. Krepko, kar za 42%, je zaostala za izidom iz prejšnjih volitev (12,7%) in za 20% za državnim povprečjem (9,3%). Očitno tudi vrnitev Jurija Malovrha ni pomagala. Podpora, ki so jo dali javno Tislu, jim je prej škodila kot koristila, kajti volivci so praviloma bolj naklonjeni originalom kot kopiji. Laubič in Malovrh bosta v OS imela obupno situacijo, saj se bosta kot napovedana koalicijska partnerja povsem izgubila v senci SDS, ki je SLS tako že doslej izrivala na politično obrobje.
N.Si je drugi največji poraženec teh volitev. S 5,9% glasov so se sicer izenačili z državno ravnjo stranke, toda so za izidom prejšnjih občinskih volitev (7,2%) zaostali za 32%. Z enim sami svetnikom v OS nimajo kaj početi, za nameček pa je iz OS izpadel tudi njihov prvi mož Janko Cerkvenik, kar je sploh veliko presenečenje in velikanski fiasko. Tudi NSi je gotovo žrtev hude ekspanzije SDS in bo morala nujno nekaj radikalno ukreniti. Zagotovo pa to ni sodelovanje v predlagani »smrtonosni« županovi koaliciji.
Blišč in beda preferenčnih glasov
Izvolitve s preferenčnimi glasovi so bolj izjema kot pravilo, zanimive pa so zato, ker volivcem dajejo občutek, da z njimi lahko pohodijo strankarske liste in volijo po svoje. Letos smo dobili na ta način kar 3 občinske svetnike, to je 11,5%, kar je izjemen odstotek. Žal pa je dejstvo, da preferenčni glasovi delujejo le pri najšibkejših strankah. Letos je bilo v II. VE na listi SLS za izvolitev potrebnih vsega 19 glasov, na listi LDS pa le 20, kar pomeni, da je že aktivirana žlahta zlahka izvolila svojega občinskega svetnika, kar je prej absurd kot demokracija.
Razmerje levo – desno
Čeprav so naši župani doslej praviloma strankarsko sceno po volitvah temeljito premešali, v tem pogledu je bil najbolj »radikalen prav sedanji župan Tisel, je bilo šentjursko volilno telo ideološko vedno desno orientirano v razmerju 60 : 40. Če letos odpišemo goševce kot ideološko nevtralne, potem je razmerje ostalo povsem enako (43,6 : 29,5). Iz tega podatka lahko tudi sklepamo, da so volivci GOŠ v enaki meri podeljeni med levičarje in desničarje.
Štiri leta za »novo SDZL« ali »anarhično« GOŠ?
Ne glede na to, kdo bo župan, so koalicije znane. Tislova ekipa v OS ima 17 sedežev (65%) in je sestavljena v »klasičnem Tislovem duhu«: 3 desne (SDS, SLS, NSi) in dve levi stranki (SD, Desus). Pravi »segedinar«, ki ni podoben ničemur. Naši strankarski ljudje se očitno še vedno gredo »igrice v peskovniku« z volivci, ki v prvi vrsti volijo ideološko. Iz te kombinacije je izpadla le LDS, pa še ona se menda skrito pred očmi svojih volivcev dogovarja, kako bi bila zraven.
Diacijeva varianta, ki izključuje kupovanje podpore s podžupanskimi imenovanji, se sicer zdi bolj »naravna« in zato tudi možna. Pod tem pogojem bi ga tako ali tako podprl Desus, ki je napovedal, da hoče biti v zmagoviti ekipi, tudi SLS in NSi bi se rešila utapljanja v SDS, večjih ovir pa tudi ni videti pri SD, ki je vedno zraven zmagovalcev. Tako pisana »Diacijeva koalicija« bi imela nasproti sebi sicer težka nasprotnika SDS in verjetno tudi LDS, ki bi ji krepko pila kri, toda bi predstavljala prekinitev »Tislove« kontinuitete in prinesla možnost sprememb na Občini. Toda v bistvu bi še vedno bila volivcem odtujeni »segedinar«.
Županovanje brez koalicije
Je seveda povsem možno, v preteklosti ga je s »podmizno trgovino« zelo uspešno prakticiral Jurij Malovrh. Županska funkcija je do te mere suverena, da formalne koalicijske povezave nujno niti ne potrebuje. V našem primeru bi bila izrazito sprejemljiva za Diacija, ker je ostal brez podpore strank, in bi tudi bila v skladu z njegovo predvolilno kritiko strankokracije in ponudbo t.i. projektnih koalicij. Če bi Diaci dosledno spoštoval svoje predvolilne obljube, potem bi se vsekakor moral odločiti za županovanje brez koalicije.
F.K. / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Izidi volitev v svete KS: Znova večina novih obrazov – žensk za vzorec
Poleg županskega in občinskosvetniških je zasedenih tudi 123 stolčkov svetnikov v vseh 13 šentjurskih krajevnih skupnostih. Tokrat ni bilo treba ponoviti nobenih volitev, so pa morali na Ponikvi izvesti žreb, kjer je imel več sreče Peter Buser.
S krepkim tiskom so označeni novinci v svetih KS. V oklepaju sta letnica rojstva in predlagatelj, kjer pa gre mnogokrat tudi zgolj za reševanje krajevne časti, saj ponekod sicer sploh ne bi bilo kandidatov. Ti so navedeni po vrstnem redu volilnih enot, znotraj tega pa po volilnem uspehu.
KS Blagovna: Znova izdatna prenova
Stanislav Zupanc (1942, DeSUS), Rok Turnšek (1970, Uroš Dernovšek – naprej U.D.), Marko Hladnik (1983, Ivan Jug), Borut Herič (1970, U.D.), Jožef Rataj (1965, U.D.), Slavko Polajžar (1960, SDS), Anže Rezar (1984, U.D.), Florjan Jančič (1987, U.D.), Alojz Gajšek (1958, U.D.)
Na Blagovni so bili povsem prenovljeni že pred štirimi leti. Dvotretjinsko večino v svetu ima predlagatelj Uroš Dernovšek, ki je pred volitvami s članskega FaceBook profila ŠMB Blagovna pozval za podporo svojim 8 kandidatom in Diaciju ter njegovim svetnikom. Za Stranko slovenskega naroda je kandidiral nekdanji skupščinski funkcionar Drago Slakan. Bivši predsednik KS Mastnak se ni potegoval za nov mandat. Brez mandatov so ostali le 3 kandidati.
V prejšnjem sklicu so bili še: Franc Čuš, Franc Korenjak, Jožef Gajšek, Mateja Berglez, Jožef Rataj, Slavko Polajžar, Janez Pavlič, Jožef Mastnak in Uroš Cingl.
KS Dolga Gora: Brez sprememb
Franc Arzenak (1956, SDS), Anton Javrnik (1964, SDS), Jože Kadenšek (1967, SDS), Jože Dobnik (1972, Alojzij Firer), Miran Javornik (1969, Alojzij Firer)
V najmanjši KS ostaja zasedba svetnikov identična, iz igre pa so izpadli 3 kandidati.
KS Dramlje: Uspešna akcija M. Čatra oz. M. Laubiča
Andrej Golčman (1961, SDS), Matej Lavbič (1973, Marjan Čater), Mihael Leber (1975, Marjan Čater), Andreja Mastnak (1969, Marjan Čater), Gregor Trnovšek (1974, Marjan Čater), Ernest Hrovat (1973, Marjan Čater), Franc Kotnik (1972, Marjan Čater), Lidija Zemljak (1982, DeSUS), Florjan Kolar (1960, Marjan Čater), Simon Štrajhar (1979, Marjan Čater), Robert Čede (1971, SDS).
V najsevernejši KS je predlagatelj Marjan Čater, za katerim je menda stal Matej Laubič uspel s kar 8 kandidati. Aktualni predsednik KS Kopinšek ni kandidiral. Od bolj znanih kandidatov sta izpadla desusovca Pavla Skok – članica občinskega nadzornega odbora in Bogomir Ulbing – predsednik šentjurskih borcev, drugi zaporedni preboj pa je uspel še vedno zelo mladi simpatizerki upokojencev.
V prejšnjem sklicu so bili še: Štefanija Kramaršek, Franc Kotnik, Stanko Kopinšek, Marjan Kolar in Roman Žvegler.
KS Grobelno: Še naprej v znamenju SDS
Miran Frece (1981, Miran Frece), Marjeta Centrih (1955, Miran Frece), Robert Žvegler (1967, SDS), Nada Jager (1965, SDS), Anton Ljubej (1953, SDS), Marjan Dremšak (1951, SDS), Anton Senegačnik (1970, SDS)
Spopad je bil le v 1. VE, kjer je Miran Frece s svojima kandidatoma za 1 oz. 2 glasova izločil 2 kandidata SDS, ki sicer ohranja prevlado.
V prejšnjem sklicu so bili še: Miroslav Gajšek, Avgust Krofl, Damjan Pečar in Anton Senegačnik.
KS Kalobje: Še ena SDS KS
Zdravko Hribernik (1967, SDS), Simon Šafran (1981, Franc Šafran), Cvetko Privšek (1971, SDS), Ivan Kocman (1961, Alojz Rozman), Ivan Novak (1956, SD), Roman Gajšek (1974, Franc Šafran), Franc Trupej (1980, SDS), Mateja Mlaker (1981, SDS), Ivan Šafran (1957, SDS).
Dobra vest za »brezpoštno« KS je, da jo bo v občinskem svetu zastopal dosedanji in verjetno tudi prihodnji predsednik KS Hribernik.
V prejšnjem sklicu so bili še: Janez Belina, Boris Mraz, Martin Križnik, Šafran Lidija, Andrej Kladnik.
KS Loka pri Žusmu: Še vedno prevlada »levičarjev«
Srečko Krajnčan (1967, SD), Drago Kos (1957, Darko Mikša), Matjaž Zendzianowski (1966, Miran Gobec), Milan Grobin (1959, Vida Kodrin Grobin), Vida Kodrin-Grobin (1957, SDS), Danica Recko (1954, SD), Robert Žafran (1971, Marjan Užmah), Božo Artnak (1954, Jožica Artnjak), Mirjana Verhovšek (1962, Jožica Artnjak)
Najlepša novica za Loko je, da ima znova tudi predstavnika v občinskem svetu.
V prejšnjem sklicu so bili še: Miran Gobec, Jože Polutnik, Marjan Užmah.
KS Planina pri Sevnici: Klumpovci niso niti kandidirali
Rihard Stopinšek (1958, Janez Luskar), Darko Bobek (1974, Bogomir Žibret), Ludvik Tonjko (1964, SDS), Jurij Hladin (1964, Janez Luskar), Damijan Dolar (1973, Anton Špan), Roman Zalokar (1967, SD), Milan Sehur (1966, SLS), Ivan Koželj (1958, SDS), Damjan Gračnar (1978, Anton Špan), Boris Gračnar (1965, SDS), Ciril Metod Kovač (1966, Anton Špan).
Planinsko KS so dva mandata vodili člani Kluba mladih Planina, sedaj pa so kolektivno izpregli. Anton Špan iz GOŠ je predlagal 7 svetnikov, Janez Luskar iz SLS 5, vendar je končna zasedba dokaj pisana.
V prejšnjem sklicu so bili še: Marko Vouk, Mateja Bobek, Iztok Senica, Anton Špan, Milan Zapušek, Anton Senica, Cvetko Žagar, Janez Luskar, Marko Tovornik, Robert Senica.
KS Ponikva: Pon(i)kovljanke ostajajo za štedilniki …
Anton Vrečko (1940, DeSUS), Slavko Špur (1951, LDS), Jernej Košak (1974, Robert Košak), Cveto Golež (1960, Slavko Špur), Janko Pušnik (1962, SDS), Mihael Štor (1945, SDS), Franc Hrovatič (1966, SDS), Srečko Mohar (1966, Ivan Pevec), Roman Pevec (1972, Ines Novak), Peter Buser (1982, Slavko Špur), Anton Germek (1955, SDS).
V povsem moški zasedbi bo po izpadu iz OS zaradi preferenčnih glasov »svetoval« Špur. Grd poraz je doživela Jelka Godec, ki je med 7 kandidati osvojila zadnje mesto, za 1 glas pa je bil prekratek ponovni občinski svetnik Boštjan Pisanec.
V prejšnjem sklicu so bili še: Jernej Košak, Viljem Zatler, Anton Vrečko, Boštjan Pisanec, Janko Pušnik, Mihael Štor, Franc Hrovatič, Srečko Mohar, Srečko Zupanc, Buser Ivan, Anton Germek.
KS Prevorje: Pajek le še iz ozadja?
Damjan Maček (1975, Miroslav Pajek), Franc Teržan (1942, Martina Vrečko), Josip Špoljar (1941, Marko Gračner), Franci Pacek (1981, Boštjan Novak), Martin Arzenšek (1979, Jožefa Arzenšek), Majda Rezec (1962, Sabina Rezec), Bojan Planko (1983, Sandi Planko).
Zaradi predloga SDS ima sedaj Krivica 2 svetnika in Lopaca 1, vendar se je zgodilo, da so pogoreli vsi odkriti strankini kandidati. S prevorskega »prestolčka« se je poslovili dolgoletni predsednik Mirko Pajek, ki odhaja tudi iz OS.
V prejšnjem sklicu so bili še: Miroslav Pajek, Milena Žlof.
KS Slivnica pri Celju: Glavnina ostaja
Florjan Potrata (1946, DeSUS), Janez Palčnik (1971, Konrad Pušnik), Matija Iskra (1980, Marko Novak), Martin Cmok (1966, N.Si), Janko Guček (1978, Ivan Kukovič), Ludvik Žafran (1957, SDS), Vladimir Artnak (1965, Leopold Žavski), Alojz Jevšnik (1957, Andrej Jevšnik), Andrej Hostnik (1974, Alojz Hostnik), Drago Keše (1951, Ivanka Krajnc), Slavica Van Der Minnen (1975, Nada Potočnik).
Na slivniško sceno se je znova skušal vrniti nekdanji predsednik KS Dušan Polenšek, glavni igralci pa ostajajo v svetu.
V prejšnjem sklicu so bili še: Konrad Pušnik, Ivan Kukovič, Silvan Šeško in Damjan Čretnik.
KS Šentjur mesto: Bo »mesto« le zadihalo?
Jože Štiglic (1942, DeSUS), Mira Jazbec (1964, SDS), Marjan Bohorč (1973, SDS), Laura Lajh Rauter (1976, SD), Jure Raztočnik (1977, SD), Viljem Romih (1942, SD), Lovro Perčič (1974, SDS), Sašo Cvek (1965, SD), Darja Škorc (1977, SD), Branko Oset (1954, SDS), Jure Godler (1974, LDS), Anton Jančič (1944, SD), Zdenko Horvat (1949, Zdenko Horvat), Robert Gajšek (1959, Zares), Milan Kristan (1949, SD), Matjaž Kovačič (1970, Matjaž Kovačič), Matjaž Žmahar (1970, Roman Gajšek).
V mestni KS se običajni ljudje še vedno praktično ne vključujejo, ampak so to storile stranke, da ni bilo treba nabrati tistih par podpisov. Čeprav je št. svetnikov SD s 5 naraslo na 6, v oči bode, da so v enoti, kjer živi Cveto Erjavec, ki je doslej vodil KS, a ni kandidiral, izpadli vsi trije kandidati – tudi njegova žena. Svojo prisotnost je s 5 svetniki močno povečal SDS, izpadla pa je SLS, ki je skupaj z nekdanjim podžupanom Čoklom štela petero svetnikov.
Veseli veliko število novih in mladih obrazov, zanimiva pa zna biti bitka za predsedniški stolček, ki si ga želijo vsaj trije. Trije svetniki so v novem mandatu zamenjali stranko predlagateljico.
V prejšnjem sklicu so bili še: Florjan Cveto Erjavec, Frančiška Lajh, Marjan Raztočnik, Janez Milan Čokl, Stanislava Mlinarič, Dušan Senica, Simon Zdolšek, Milan Kristan, Ksenija Kraševec, Peter Krč, Franc Cehner.
KS Šentjur – Rifnik: Kdo bo vladal na Gori?
Andrej Žmahar (1962, SLS), Milena Recko (1966, Pavel Mlaker), Mirko Čander (1949, Stanislava Vouk), Dubravka Turk (1958, SD), Franc Pevec (1964, SDS), Darko Košak (1956, Marko Ploštajner), Branko Veber (1961, SDS), Mag. Marija Vodišek (1960, Janez Kukovič), Slavko Videc (1963, Ivan Jurkošek), Aleksandra Šuster Močnik (1977, SDS), Milan Podjed (1952, Stane Zalar).
Precej prenovljeni Rifnik z okoliškimi vznožji ne bo več vodil Branko Slomšek, ki ni kandidiral. V svet se ni uvrstila Zaresova šefica Vrečkova, med svetniki pa bo tudi občinska svetnica Močnikova, kar je na splošno dobrodošla novost za to območje. Bodo končno uspeli pridobiti skupne prostore?
V prejšnjem sklicu so bili še: Janez Kačičnik, Magdalena Vrabič, Branko Slomšek, Branko Veber, Andrej Pišek, Janez Kukovič, Jurij Gračner .
KS Vrbno-Podgrad: Po Goševih notah
Srečko Jager (1962, SDS), Vladimir Belina (1977, V. Belina), Stanka Kodrnja (1957, V. Belina), Damjan Biščan (1976, Aleksander Dobovišek), Aleksander Dobovišek (1967, Rudolf Dobovišek).
V Podgradu tudi tokrat ni bilo konkurence, v Vrbnem pa je bila prvič, zmagali pa so kandidati GOŠ, kar glede na kandidata iz Podgrada pomeni, da bo dosedanji predsednik KS Jager ne bo več vladal.
V prejšnjem sklicu sta bila še: Alfred Šarlah in Jurij Malovrh.
Kar štiri »homo« KS
Med krajevnimi svetniki je skupno 65 novincev (leta 2006 78) oz. 53 %. Mednje se je uspelo vriniti le 16 ženskam (l. 2006 19), na Blagovni, v Dolgi Gori, Planini in Ponikvi žal nobeni.
Najstarejši svetnik je s 70 leti Anton Vrečko na Ponikvi, najmlajši pa je s 23 leti Florjan Jančič s Proseniškega. Povprečen svetnik je star 45 let, najstarejši so v Loki in KS Šentjur – Rifnik, najmlajši pa v Dramljah. Največ novih obrazov je na Planini, ista zasedba pa je ostala na Dolgi Gori.
| Krajevna skupnost |
20101 |
20062 |
% novih3 |
% žensk4 |
| KS Blagovna |
42 |
41 |
78 |
0 |
| KS Dolga Gora |
45 |
39 |
0 |
0 |
| KS Dramlje |
39 |
40 |
45 |
18 |
| KS Grobelno |
47 |
51 |
43 |
29 |
| KS Kalobje |
41 |
35 |
67 |
11 |
| KS Loka pri Žusmu |
50 |
42 |
33 |
22 |
| KS Planina pri Sevnici |
44 |
33 |
91 |
0 |
| KS Ponikva |
49 |
49 |
36 |
0 |
| KS Prevorje |
44 |
46 |
29 |
14 |
| KS Slivnica pri Celju |
45 |
41 |
36 |
9 |
| KS Šentjur – mesto |
48 |
51 |
71 |
18 |
| KS Šentjur – Rifnik |
50 |
45 |
64 |
27 |
| KS Vrbno-Podgrad |
43 |
46 |
40 |
20 |
1 … povprečna starost svetnikov 2010, 2 … povp. starost 2006, 3 … delež novincev v %, 4 … delež žensk v %
bR / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Stranke vstopajo v svete KS
Volitve v svete KS so bile do sedaj vsaj formalno skoraj izključno nestrankarske, letos pa so vanje nekoliko bolj odprto vstopile tudi stranke. Pri kandidiranju s podporo volivcev, ki je sicer tudi tokrat še krepko prevladovalo, je vse prevečkrat le skrivanje, saj za njim stojijo strankarski ljudje. Brez dvoma so sveti KS javna oblastna inštitucija, zato kandidiranje s strani strank ni le logično, temveč je tudi nujno. Če stranke tega do sedaj niso počele, potem pač niso opravljale svojega poslanstva.
Formalno imajo predstavniki strank večino le v svetih KS Šentjur mesto (od 15 svetnikov jih je 14 iz strank), Ponikva (od 10 jih je 5 iz SDS, 1 iz Desusa) in Grobelno (od 9 jih je 5 iz SDS, 1 iz SD), v vseh drugih KS pa je oblast v rokah vsaj navidezno neodvisnih svetnikov. Pri tej navidezni neodvisnosti so najbolj radikalni na Prevorju, kjer so se vsi poznani strankarski ljudje maskirali v neodvisne.
Najbolj se je očitno angažirala SDS, ki ima med strankami največ izvoljenih predlaganih kandidatov, v svetu KS Ponikva in KS Grobelno pa ima tudi večino. V KS Šentjur mesto, kjer ima največ izvoljenih kandidatov SD (6), ima 5 svojih ljudi. Poleg SD se druge stranke skorajda niso angažirale, morda še najmanj LDS, ki ima formalno le nega samega krajevnega svetnika.
Večinske volitev v svete KS pa so bile pregosto sito za nekatere občinske svetnike. Najbolj boleč je poraz Jelke Godec (SDS) na Ponikvi in Sebastjana Jakliča (LDS) v Šentjurju.
Zdi se, da pa je sedaj pri volitvah v svet KS konec strankarske sramežljivosti, da ne rečem neaktivnosti, saj so vsaj v SDS spoznali, da je podporo treba ustvarjati v bazi.
FK / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Šentjurska predvolilna scena: Umirjen začetek in buren konec
Le dva ministra sta se nas usmilila
Pravzaprav trije, če v to kvoto prištejemo tudi prometnega ministra Vlačiča, ki se je tako bolj mimogrede »naslikal« v Dobju. Dobje je za ministre sploh zanimivo, od treh so gostili kar dva, medtem ko smo se Šentjurčani morali zadovoljiti bolj kot ne z ekspresnim obiskom Gregorja Golobiča.
Najbolje obiskan in odmeven je bil pogovor kmetijskega ministra Židana v Dobju, pa čeprav po poročanju enega od udeležencev zborovanja ni tam zvedel prav nič takega, kar bi se mu vtisnilo v spomin. Vseeno je treba pohvaliti županskega kandidata Čadeja, da se je potrudil in poskrbel ne le za lastno promocijo, temveč tudi za zanimiv dogodek za soobčane.
Minista Golobiča je poleg predsednice Zares Zdenke Vrečko in kandidatov s strankarske liste pričakala le peščica občanov. Naštel sem jih 18. Kar je škoda, kajti Golobič je zanimiv sogovornik in bi v »normalnih« razmerah zlahka napolnil veliko občinsko sejno sobo.
Županski kandidati večinoma zelo resno
Vsi županski kandidati so se svojega posla lotili zelo resno in so pred volitvami prekrižarili vso občino.
Jožef Artnak se je svoje županske kandidature lotil verjetno najresneje in najbolj organizirano. Bil je edini, ki sem ga zasledil, da je poleg LDS Občana, zloženk, številnih plakatov in pisnih vabil za vsako gospodinjstvo po vseh KS, kar so tokrat delali vsi županski kandidati, svoja srečanja z volivci redno oglaševal tudi na Štajerskem valu. Njegovi javni nastopi so bili profesionalno naštudirani, v stilu ameriškega predsednika je izžareval simpatično samozavest, poskrbel je tudi za glasbeno spremljavo in pogostitev. Spretno je poudarjal svoje prednosti in se izogibal resnejši kritiki Tislove vladavine. Njegovi predvolilni nastopi so imeli eno samo veliko napako: prepričeval je prepričane, njegovih zborovanj so se v glavnem udeleževali le člani LDS. Sicer pa se je enako godilo tudi drugim županskim kandidatom. Cerkvenikov vsebinsko soliden nastop na Ponikvi je tako spremljala le peščica zvestih starejših članov NSi, enako so tam Erajavca poslušali pretežno le »stari komunisti«.
Tislova kampanja ni bila nič posebnega; namesto programa in pričakovane lahkotne promocije se je osredotočil na naštevanje uspehov minulih dveh mandatov, kar pa je bilo prej moreče kot spodbudno. Ena od bolj opaznih opornih točk njegovega nastopa je bil tudi znameniti »Koržetov sklad«, ki se je očitno odlično prodajal. Kolektivni plakati z njim v središču in s kandidati za občinski svet okrog njega so sicer bili res nekoliko drugačni, morda za Šentjur tudi inovativni, toda nič kaj posebno atraktivni in prej antipatični kot simpatični. Za razliko od drugih strank, ki so praktično zanemarile volitve v svete KS, se je SDS zelo potrudila in postavila na liste svoje člane. Na Grobelnem in Ponikvi ima SDS celo večino v svetih KS, kar se jim bo gotovo obrestovalo še v naslednjih mandatih.
Petkov zaključni miting pred 1. krogom na Mestnem trgu v Šentjurju z gostjo Nušo Derendo na čelu in slivniškim Unikatom v nadaljevanju, seveda ob zastonjskem golažu in pivu, je bil prvi primer ameriškega tipa volilnega cirkusa na Šentjurskem. Na Mestni trg je privabil kakšnih 250 volivcev vseh barv, ki pa so se zelo medlo odzivali tako na Nušo kot na predstavljene SDS kandidate in Tislove »litanije« o silnih uspehih preteklega mandata. Tisel in njegovi se sploh niso uspeli ustrezno vklopiti v veselično vzdušje. V treh urah je bil Mestni trg spet prazen, počiščen in verjetno tudi pozabljen.
Zanimivo je, da je istočasno imel v skupščinski dvorani svojo »mašo« Jožef Artnak, kjer pa se je kakšnih 10 udeležencev zmrdovalo nad »populističnim dogajanjem«, ki je prodiralo v dvorano.
GOŠ in Marko Diaci sta pripravila le tri predvolilne mitinge, pa še od teh je eden odpadel zaradi poplav. Koncept teh srečanj z volivci je bil zasnovan sodobno, brez pretiranega teženja s programi, od njih pa si posebnih koristi očitno niso obetali, saj bi jih sicer organizirali bistveno več. Diaci pravi, da so goševci vse dali na osebne stike z volivci, v kolikšni meri pa so ta svoj brez dvoma dober načrt tudi realizirali, je drugo vprašanje. Vem, da mene in mojih sosedov ni obiskal noben goševec. Toda, kot vse kaže, jim je mobilizacija volivcev uspela in tik pred volitvami je že veliko ljudi menilo, da bo končno izid tesen in da so Diacijeve možnosti večje.
Volivcev pa od nikoder
Mirno lahko trdim, da so neposredna srečanja županskih kandidatov s tistimi volivci, ki bi jih bilo treba šele pridobiti, gladko padla v vodo. Ves »cirkus« se je vrtel povsem v prazno, kar je pravi fiasko z ozirom na silni trud, ki so ga v svoje predstavitve vložili županski kandidati. Le v neposredni konfrontaciji vseh kandidatov pred volivci bi se dalo spoznati njihovo pravo vrednost, vse drugo je bilo bolj kot ne zavajanje naroda s strani profesionalnih piarovcev. Zakaj se peterica županskih kandidatov ni odločila za skupne predstavitve, ki bi edine lahko pokazale na razlike med njimi in tudi edine omogočale prepričevanje drugače mislečih volivcev, ni težko uganiti: bali so se resnice in drug drugega. Tudi zato je njihovo priseganje na preglednost občinskega vladanja zgolj floskula.
Kako pripraviti naše kandidate, da se bodo vsaj prihodnjič nekoliko bolj odprli pred volivci? Morda tako, da bi njihove skupne predstavitve na njihove stroške organizirale KS? Le v tem primeru bi lahko bila predvolilna zborovanja nekoliko bolj informativna in manj zavajajoča.
Soočenje vseh petih kandidatov na Štajerskem valu ni prineslo nič dramatično novega. Vse se je vrtelo okrog znanih tem, ki smo jih že prej obdelali v ŠN, okrog komunalnega prispevka, kulturnega centra Šentjur in racionalnosti občinskih investicij, toda razlike med kandidati so se tu vendarle pokazale. Na primer pri poimenovanju Kulturnega centra Šentjur, ki je za ene (Artnak, Cerkvenik, občasno Tisel) samo kulturni dom, za druge pa je tudi KCŠ. Prva tarča napadov je bil seveda župan Tisel, toda šlo je bolj kot ne za vljudnostne očitke, ki se jih je zlahka ubranil. Tudi Diaci, kot edina neformalno deklarirana Tislova opozicija, ni bil nič bolj »hudoben«, kot smo vajeni. Nova tema je bila le letošnja poplava; županski kandidati so nas vsi po vrsti prepričevali, da bi Slivniško jezero bolj izkoristili kot protipoplavno akumulacijo (in so mimogrede pozabili na turizem), če bi imeli to pristojnost. Ocenjujem, da prvo radijsko soočenje ni prineslo nikomur od nastopajočih niti posebne škode niti jim ni kaj hudo koristilo.
Predvolilni golaž že skoraj pravilo
Letos se je zgodilo prvič, da je bil t.i. predvolilni golaž skoraj za vse županske kandidate, z izjemo Cerkvenika, že pravilo. Če že ni šlo vedno za golaž, sta pa bila na mizah hladen prigrizek in seveda vino. SDS je v Grobelnem servirala odličen golaž, na Mestnem trgu je pripravila pravo veselico, GOŠ je prisegal na kislo juho, LDS pa se je običajno zadovoljila s prošjačo, ocvirkovko ali pecivom. Tudi darila za volivce so postala pravilo: kuliji in beležke s Tislovo podobo pri SDS, kuliji in majice pri LDS, všečni šali pri GOŠ, kuliji in zloženke pri SD. Vse kaže, da so naše stranke kar dobro pri denarju. Verjamem, da so kar vse po vrsti krepko presegle za kampanjo dovoljeno vsoto. Samo Tislova veselica pred Občino je bila vredna približno toliko, da je pojedla ves zakoniti denar.
Slogani in parole
Pri volilnih sloganih je težko biti inovativen, veliko lažje je biti neroden. Slogani naših strank in kandidatov so bili večinoma rutinski in vsebinsko skromni. Še najbolj vsebinska sta bila pravzaprav Tisel in Diaci. Esdeesov »Z zaupanjem in sodelovanjem zmoremo vse« kar precej spominja na Diacijev »Znamo, zmoremo«. Ta slogana sta čisto v redu, toda Diaci je nato z imenom svoje liste »Gibanje za občino Šentjur« že krepko mimo mahnil. Kot da že nimamo svoje občine in bi si kdo morda lahko mislil, da se Diaci »giblje« za šmarsko občino. Povsem isto velja za esdeesov slogan »Za našo občino Šentjur«. V ta koš namišljene borbe za lastno občino lahko mirne duše vržemo tudi Erjavčeva slogana »Šentjur prava odločitev« in delno tudi »Za razvito in uspešno občino – za občino Šentjur«. Zaresov »Zares Šentjur res za Šentjur« se igra malo z besedami, vsebinsko pa je prav tako »odštekan«. SLS si je privoščila le nekoliko bolj učinkovit čustveni izbruh – »S srcem za Občino Šentjur, za naše ljudi, za naše kraje«, pri čemer je besedo Občina zapisala (verjetno pomotoma) kar z veliko začetnico, s katero sicer običajno označujemo samo občinsko stavbo. NSi in Janko Cerkvenik s svojo »Blizu ljudem.«, z rdečo piko na koncu, sta nam dala vsaj misliti, kaj je sploh njuno sporočilo. LDS in Jože Artnak sta prisegala na »Svežo energijo«, kar bi bilo čisto v redu, če za to svežo energijo ne bi stala izključno samo že preizkušena stara eldeesova ekipa.
S čim so nas lovili kandidati za občinske svetnike?
V veliki večini so naši potencialni občinski svetniki pihali na dušo lastnemu ožjemu okolju in njegovim interesom, vmes pa so pogosto vpletli svoje osebne teme oziroma želje: smo za našo cesto, kulturni dom, športno igrišče, za potrebe mladih … Bolj redki so mislili tudi na širše interese občinske skupnosti. Med slednjimi je nekaj več goševcev, ki so se nekoliko bolj trudili biti izvirni in malo širši. Na prste obeh rok bi lahko naštel kandidate (Polnar, Žafran, N. Grmek, A. Ocvirk …), ki so nam povedali nekaj več kot drugi.
Burno pred 2. krogom županskih volitev – volitve so postale zanimive
Pojav Diacija kot možne resne alternative Tislu je močno razgibal v prvem krogu bolj dolgočasno predvolilno dogajanje. Oba kandidata sta še enkrat ekspresno »prečesala« vso občino, Tisel po krajevnih skupnostih, Diaci po voliščih. Oba županska kandidata sta uspela dodobra razgibati volilno bazo, ki se je temperamentno razdelila strogo bipolarno. Prišlo je do popolnega ločevanja duhov, v primeru propadlega soočenja v samem Šentjurju pa tudi do takšne naelektrenosti množic na obeh straneh, da bi verjetno prišlo do spopada, če jih ne bi ločevala Pešnica. Tudi incident na Uršuli je pokazal, da nasprotnika razmišljata »krvavo«. Župan Tisel in podžupan Korže sta imela na Mestnem trgu celo stojnico, kjer sta dva dni lastnoročno mimoidočim točila pivo. Skratka, v začetku dolgočasne volitve so se razplamtele v vroč volilni spopad, ki je dal volitvam tisti pravi motivacijski zagon in jih končno le naredil za zanimive.
Duel med Diacijem in Tislom na Radiu Celje, ki ga je odlično vodila Saška T. Ocvirk, se je končal odločno v korist Diacija. Tisel se je neprijetnim vprašanjem (komunalni prispevek, število podžupanov, kulturni center, zadolževanje, …) nespretno izogibal z begom v dolgočasno naštevanje preteklih dosežkov in ga je Diaci z veliko bolj konkretnimi stališči praktično na celi črti stisnil v kot.
Nadaljevanje uro kasneje na Štajerskem valu je že bilo nekoliko bolj uravnoteženo, toda vljudnostno naslavljanje s »spoštovani kolega« ter poudarjanje, da je Šentjur »čudovita občina s prečudovitimi ljudmi«, le nista uspela povsem nevtralizirati Diacijevih ostrih napadov. Teme so bile iste: koalicijski podžupani, igrišče na mivki, profesionalizacija županstva …, slišali pa nismo nič novega.
Zdi se, da je na teh dveh soočenjih »zmagal« Diaci.
Na Radiu Rogla je Tisel šel uspešno v odločen napad, tudi z osebnimi napadi na Diacija, kar je privedlo do izenačenega ostrega dialoga, v katerem so namesto »spoštovanega kolega« prišla do izraza prava nasprotja med kandidatoma. Teme so ostale iste, vprašanje, koliko komunalnega prispevka je plačal župan Tisel za svojo hišo, pa je le ostalo neodgovorjeno. Kazno je bilo, da niti eden niti drugi nista znala našteti tri točke iz nasprotnikovega programa, s katerimi se ne strinjata.
FK / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
Lucijina reportaža
Tako, pa ga imamo, župana namreč. Uradno sicer še ne vem, je to Marko ali Štef, ker sem morala svojo reportažo oddati uredniku že dan pred volitvami, neuradno pa sem tristoprocentna, da ni šans, da bi zelenokljuni Markec vrgel Štefa s prestola. Že to, da mu je Štef dovolil drugi krog, je veliko več, kot si Markec dejansko zasluži, da o nekakšnem soočanju med njima sploh ne govorim. Tako kot se spodobi, mu je Štef, ko je brez pomisleka zavrnil njegovo sramotno ponudbo, da bi se sestala za šankom, jasno pokazal, kdo je in kdo bo župan. Marko je pa vendarle tudi že toliko star, da bi lahko vedel, da ima župan za pogovore najmanj svojo župansko pisarno, in če se želi z njim pogovarjati, naj se lepo po vseh štirih priplazi do njegove tajnice, ona pa potem že vse uredi. Hvala bogu, da se je Štef tako odločil, kajti pokazalo se je, da so diaciovci nepredvidljiva barbarska horda in bi tisti večer lahko tekla kri, če obeh vojsk ne bi ločevala mrzla Pešnica. Ali pa tisti incident na Uršuli. Kaj pa ima Klemen s Kmetije za hoditi po Štefovih božjih poteh in z Diacijevim šalom dražiti pravoverne volivce? Vsa čast Jožefu I. Ponkovškemu, ker ima jajca in je nasilnega goševca lastnoročno vrgel z Uršule. Volivcem je treba pri vsaki priložnosti pokazati, da smo neizprosni, ko gre za Štefa in njegovo oblast. Ob tej priložnosti se je Jožef III. Direktorski tako čudno mlahavo držal, da Štefu priporočam, da ga takoj odstavi. Če je z nami, naj se bori, ali pa odkrito pove, kaj bi pravzaprav sploh rad. Poglejte, kako povsem drugače je ravnal Jožef II. Javorski, kot vse kaže odslej kljub tej izjemni potezi (Hvala Bogu!) samo še Jožef Javorski. Kot ga je Štef javno pohvalil, se je lastnoročno odločil za nas, pa čeprav proti volji svojih komunistično usmerjenih eldeesovcev, ki ga bodo verjetno zato živega nataknili na kol. Gre za primer herojstva, in če ima Štef kaj besede pri Janši, bi Jožefa Javorskega morali nominirati vsaj za esdeesovo vrtnico, če že ne tudi za blaženega. Ampak pustimo to, bolj me zanima, v katero luknjo se bosta po volitvah zavlekla Markec in Robert, ki sta tako brezsramno blatila Štefa, da ju vsak pošten Šentjurčan noče več srečati na cesti. Štef je bil oh in ah fin, radodarno nam je točil pivo, kuhal golaž, nam podaril večer s Saško Lendero …, da o nešteto spodbudnih besedah niti ne govorim, medtem ko je spufani Mrekec le šimfal in nam razdelil nekaj tistih svojih šalov, kot da nam je hotel napovedati, da nas bo še prekleto mrazilo, če bomo izvolili njega. Edino, kar me malo skrbi, je to, kako bodo rdečkasti desusovci Jože, Stanko in Alojz brali po cerkvah berilo, če jih bo Štef pooblastil, ko slučajno ne bo imel časa? Nasploh pa sem ob letošnji predvolilni kampanji zelo uživala, ko sem na Štajerskem valu poslušala spokorjena eselesovega Jurija in desusovskega Jožeta, ko sta Štefa zelo odkritosrčno kovala v zvezde. Pošteno spreobrnjeni nekdanji zakrknjeni nasprotniki so pravi obliž za rane, ki so jih Štefu s svojim pojavom povzročili goševci. Res ne vem, kaj ljudje vidijo na Markecu in Robertu, da tako derejo za njima. Kar se mene tiče, si res ne znam predstavljati katastrofe, če bi Markec, seveda zgolj po pomoti, postal naš župan.
To, kar se je zgodilo v Dobju, je pa ena sama grozljiva krivica. Le kako se je lahko zgodilo, da so ljudje podlo obrnili hrbet Franciju, ki je celo življenje žrtvoval za Dobje in Dobučane? Pa ne le Francija, celo Salobirjevo rodbino so enostavno brcnili na smetišče zgodovine! Še kako se bodo tolkli po glavah, ko bodo po volitvah prišli k sebi. Upam, da bo vsaj Merij vzdržal in ustavil zelenokljuno in predolgogobčno Natalijo, ki misli, da je požrla vso pamet, če se ji je uspelo zvleči (po mojem lahko samo s kurbarijo) skozi nekaj ušivih šol. Lepo vas prosim, mahati po Dobju, ki je znano po zdravi kmečki pameti, z nekakšnimi diplomami – le kdo pameten bi počel kaj tako hecnega? Tako trapast ni niti Lubenica (za tiste, ki še ne veste: lubenica je zunaj zelena, znotraj pa rdeča), to je večni Pahorjev kandidat Karl. Karl se je, tako kot nekoč partija, ilegalno organiziral, pripeljal v občinski svet svoje podanike in Dobje spremenil v najbolj rdečo občino v državi. Samo vroče molim, da bo naredil še korak naprej in naredil tisto, kar ni uspelo Kardelju et com., to je, da bo v Dobju izpeljal tisti projekt, ki se je njim ponesrečil.
Asfaltnemu Kovaču s Planine pa se je na stara leta očitno čisto zrolalo. Najprej je iz gole otročje razigranosti dal postaviti tiste znake s smeškoti (da se na Planini vsaj nekdo drži na smeh!), nato pa je še ustanovil nekakšno Gibanje za občino Planina. Ha, gibanje! Kot, da ni opazil, v kakšen kaos je šentjursko občino pripeljalo podobno Diacijevo igračkanje. Seveda verjamem, da so Kovaču zadišali dobjanski milijoni, toda Kovači pač niso Salobirji in zato z občino Planina nikoli ne bo nič. Če je Mirč pameten, bo upošteval moj dobronamerni nasvet: Planino naj združil z Dobjem in potem demokratično vzame oblast v svoje roke.
Tik preden sem hotela oddati reportažo, sem dobila informacijo, ki je ne smem zamolčati: Šentjurčani bomo menda dobili prvo podžupanjo. Jožefa I. Ponkovškega je politika nekoliko zmatrala, kaj čemo, leta so tu, zato je sklenil, da je treba malo izpreči. Ker pa brez Koržetov občina nikakor ne more, naj bi za glavno Tislovo podžupanjo žrtvoval svojo lastno prvorojeno hčer Jelko. Res sem ostala brez besed ob tolikšni nesebični požrtvovalnosti. Hvala ti, Jožef I. Ponkovški.
Lucija / Šentjurske novice, 27. 10. 2010
