50 najvplivnejših KiO 2024: od 31. do 40. mesta

z majhnega podjetja, ki je v začetku štelo le nekaj varnostnih tehnikov in varnostnikov, smo v 25 letnih obstoja prerastli v srednje podjetje, ki šteje že več kot 200 zaposlenih. Varujejo že več kot 4.000 objektov vseh vrst, varnostne sektorje pa imajo v Celju, Šentjurju, Mestinju-Rogaški Slatini, Velenju, Ljubljani in Novem mestu.

V letu 2023 je Prosignal ustvaril 8,1 milijona evrov prometa in 782 tisočakov čistega dobička. Darko Kolar pa se udejstvuje tudi lokalno. V sedežu domače občine v Kozjem so odprli intervencijsko enoto, obenem pa je Kolar tudi predsednik domače Krajevne skupnosti Zagorje.

Da je, včasih tudi netipično za slovenske razmere, krvno nasledstvo v družinskem podjetju pomenilo tudi najboljšo, optimalno rešitev, dokazuje nadaljnji razvoj in rast podjetij v skupini GIC pod dr. Rokom Cajzkom.

Nič čudnega, saj gre za izobraženega sodobno razmišljujočega človeka, polnega svežih idej. Leta 2019 je Slatinčan doktoriral na mariborski gradbeni fakulteti, v podjetju pa se je zaposlil že v času študija. Pod Rokom Cajzkom so v skupini GIC pionirji trajnostnega gradbeništva in digitalne preobrazbe panoge. V digitalizacijo svojega delovanja so vložili 3,1 milijona evrov lastnih in 2 milijona evrov evropskih sredstev, kar vključuje 4 stebre, od pametne betonarne 2.0, do digitalnega gradbišča, digitalno pismenega delavca in zgradbe kot digitalne platforme.

V domači Rogaški Slatini gradijo Center za trajnostno gradnjo, enega odmevnejših poslov pa so dobili na Hrvaškem, kjer v Varaždinu za 15,4 milijona evrov gradijo novo stavbo Zavoda za zdravstveno varstvo.

Skupina GIC, katere krovni lastnik je še vedno oče Ivan, danes združuje 13 podjetij in zaposluje čez 160 ljudi, največje med njimi, GIC Gradnje, pa je v letu 2023 proizvedlo 54,4 milijonov evrov prometa in 2 milijona evrov čistega dobička. Med njimi glede na dejavnost nekoliko izstopa podjetje Dom upravljanje d.o.o., v katerem je bil Rok direktor še preden je prevzel krmilo krovnega podjetja. Šlo je za izgradnjo Doma starejših občanov Vrtojba, ki ima državno koncesijo za 150 postelj.

Rok Cajzek je tudi humanitarno aktiven, saj je predsednik Rotary kluba Rogaška Slatina in predsednik odbora za finance pri Rotary Slovenija.

Da na FZVCE nekaj delajo pravilno, priča največji vpis študentov v zadnjih petnajstih letih – v tekočem šolskem letu so jih zabeležili kar 280. Decembra pa so na prednovoletnem srečanju Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ob 100. obletnici izobraževanja medicinskih sester na Slovenskem dobili priznanji za kakovostno izvajanje programov. Lanska uvrstitev (30.)

62-letnik je pravi naslov, če želite k papežu, in tja se po izvolitvi mudi praktično vsakemu slovenskemu politiku na dovolj visokem položaju, da si zasluži avdienco pri poglavarju Rimokatoliške cerkve. Decembra lani je tako k Frančišku pospremil predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki je bila pri papežu že drugič v tem mandatu, prvič uradno.

In kakšno sled želi But pustiti kot veleposlanik pri Sv. sedežu? “Ni vse v moji moči, a si želim, da bo Slovenija čez tri leta, ko bom, če Bog da, živ in zdrav prišel nazaj domov, kanček bolj medsebojno prijazna. Da bomo, ne glede na politično opredeljenost, drug drugega bolj poslušali, ga skušali razumeti, mu prisluhnili, mu kdaj dali prav, tudi če misli drugače.” Dodamo lahko zgolj še amen. Lanska uvrstitev (23.)

V dobi, ko je zeleni prehod v modi in podjetja prav tekmujejo v tem, da pokažejo kar se da zeleni obraz, temu sledijo tudi ladjarji, ki sicer sodijo med največje onesnaževalce v transportnem sektorju, saj prispevajo 3 odstotke vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov.

Zato ni čudno, da so se v letu 2024 v slovenski pisarni CMA CGM, ki jo vodi Štancar, pohvalili, da so v Luki Koper privezali prvo ladjo na utekočinjen zemeljski plin, ki je kadarkoli priplula v Slovenijo. “Kontejnerska ladja francoskega ladjarja CMA CGM, s kapaciteto 15.000 TEU, predstavlja enega od korakov k bolj odgovornemu odnosu do okolja in postopnemu zmanjševanju emisij CO2.” so ob tem zapisali. Njihovo podjetje sicer sodi med pionirje pri večanju deleža uporabe nizkooljičnih goriv, ki predstavljajo alternativo dosedanjim fosilnim gorivom. V lanskem letu so na ta način dosegli za milijon ton manj emisij CO2.

Pisarna CMA CGM Slovenija  sicer v letu 2023 beleži 2,- 2.5 milijona evrov prihodkov, dobrih 81 tisočakov dobička, kar ustvari 37 zaposlenih. Lanska uvrstitev (24.)

Prav s slednjim ima v mandatu vlade Roberta Goloba veliko dela, saj je na njegovem strokovnem področju vse narobe: predsednik vlade ima apetite po poseganju v policijo, ta ima težave z varovanjem državnih tožilcev, ki sodijo v razvpitem primeru kavaškega klana, nezakonito so nastavili generalnega direktorja policije, na sodišče pa v lisicah pripeljali nekdanjega sodnika Radonjića in še bi se našlo.

Več kot dovolj tem torej za vpoklic Vinka Gorenaka na televizijo, da s strokovnega in političnega vidika razloži, kako bi te stvari morale teči.

Kot dolgoletni zvesti in visoko odlikovani član stranke SDS pa Gorenak tudi z močnimi argumenti javno brani svojega predsednika Janeza Janšo v sojenju zaradi tako imenovane afere Trenta. Lanska predstavitev (34.)

Vsakoletni Praznik kozjanskega jabolka se je lani odvil že petindvajsetič, ob tem pa ga je obiskala tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.

Zavod je bil v preteklosti zaradi vzornega delovanja že večkrat nagrajen s prestižnimi nagradami, v to zbirko pa so letos dodali še nagrado Natura 2000, ki so jo prejeli iz rok predsednice Pirc Musarjeve na letošnjem Kozjanskem jabolku.

Nagrajen je bil tudi Grad Podsredam ki deluje v okviru zavoda. Prejel je znaka Slovenia Green Accommodation in Slovenia Green Attraction. To potrjuje njihovo zavezanost trajnostnim praksam na vseh ravneh delovanja.

Poleg vodenja zavoda in skrbi za svoja dva otroka pa Bistričanka najde tudi čas za lokalno politiko, saj je ena izmed članic občinskega sveta Občine Bistrica ob Sotli. Lanska predstavitev (35.)

Eden takšnih z mednarodno udeležbo je lani potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani, znanstvenik pa so razpravljali  o prehodu iz rimskega časa v zgodnji srednji vek v vzhodnih Alpah, severni Italiji in zahodnem Balkanu.

Težko bi našli boljšega poznavalca tega področja od Šmarčana, saj je leta 2023 objavil monografijo z naslovom “Between Ravenna and Constantinople. Rethinking Late Antique Settlement Patterns”, torej o poznoantičnih naselbinah na območju med Raveno in Konstantinoplom, kar denimo vključuje tudi najdišče Rifnik.

Dr. Ciglenečki je v svoji karieri  prejel več priznanj, med drugim Zoisovo priznanje leta 2012 za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji ter nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo leta 2015.

Slavko, tudi sam sin slovitega šmarskega fotografa istega imena, ima hčerko Živo, ki je violinistka in sina Jana, ki je šel po očetovih stopinjah in je docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskuje zgodovino antične in srednjeveške filozofije. Lanska uvrstitev (25.)

Podjetje je Šuc ustanovil pred osmimi leti. Po izobrazbi je sicer profesor glasbe, denar pa je z igranjem harmonike in kasnejšo ustanovitvijo ansambla začel služiti že pri petnajstih letih.

Pa vendar je pojetniško žilico razvil na povsem drugem področju. Ob prodaji svojega prvega traktorja je začutil, da je njegovo poslanstvo podjetništvo. Manj kot deset let po začetku poslovanja je njegovo podjetje, zdaj d.o.o., že mednarodno priznano in dosega milijonske prihodke.

Leta 2022 so odprli podružnično trgovino v hrvaškem mestecu Ivanić Grad, ki se nahaja jugovzhodno od Zagreba. Bliskovito rast zaradi odličnega poslovanja Šučevo podjetje dosega tudi v zadnjih letih. Leta 2020 so zabeležili 5,8 milijona evrov prihodkov, leta 2023 pa že 13,2 milijona. Dobiček je leta 2020 znašal 380 tisoč evrov, tri leta kasneje pa 780 tisoč evrov. V letu 2023 je bilo v podjetju zaposlenih 25 delavcev, ki so imeli povprečno mesečno plačo v višini 1.143 evrov. Slogan podjetja se glasi “Za male in velike”.

Zaradi svoje uspešne podjetniške poti, ki se po vsej verjetnosti šele začenja, ga je v lanskem letu časopis Rogaške novice razglasil za osebnost leta. V njegovem opisu so med drugim zapisali: “Čeprav je Nejc v poslovnem svetu med mlajšimi, je z drzno vizijo, marljivostjo in skrbno izbrano ekipo zalo uspešen.”

Število zaposlenih je po nekajletnem konstatnem višanju ostalo skoraj nespremenjeno in znaša 117. Zaposlenim se je v letu 2023 zajetno zvišala povprečna plača, iz 2.600 evrov na 3.031 evrov bruto, svoje delo pa opravljajo tako v Sloveniji, kot v Evropi kot celo na gradbiščih Amerike in Daljnega vzhoda.

Kot mnogi drugi lokalni poslovneži tudi Volovšek svoj denar redno namenja v dobrodelne namene in podpre razne kluba in društva, sam pa je tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Kostrivnica, kjer opravlja vlogo predsednika. Lanska uvrstitev (44.)