V aktualnih specifičnih okoliščinah, ki so v Šmarju pri Jelšah, kar namesto v prej običajnih verziji – Šmarjah – zadnje čase dejansko začenjajo uporabljati tudi Osrednjeslovenci, je na omrežju Facebook vzniknila skupna Šmarski argo.
V tem primeru je mišljen argó, kar je beseda, o kateri smo se na primarni in sekundarni stopnji učili, da ga različne skupine, npr. tatovi (op.: Wikipedia), uporabljajo, da njihovi pogovori ne bi bili razumljivi neznancem.
In tako so sedaj lokalno govorico domačini obudili, da bi bila zanimiva njim samim, saj se od zborne slovenščine v marsičem razlikuje (v vsem skupaj pa se skrivajo določeni potenciali, kar bo predstavljeno v nadaljevanju). Pri komentiranju niso zaplankani za šmarske plotove, sej sodelujejo tudi sosedje iz Slat’ne, ki so knjigo o tamkajšnjem govoru že dobili, saj premore tudi svoj SSKJ – Slovar Slat’nskega Knjižnega Jezika.
V njej se v skladu s povečanimi zmožnostmi za tovrstne dejavnosti uporabniki urijo v uporabi govoric, ki je doma na tem območju. Marsikdaj se za zapis uporabi pomoč tuje črke, kot je npr. q ali soglasniki s preglasom, npr. ü.
Tako je Matija Čakš to demonstriral s stavkom: “Jöstrep num je küro požar”, kar bi bilo v zborno slovenščino prevedeno kot: “Jastreb nam je pojedel kokoš”.
Objave velikokrat odsevajo šmarski vsakdan, kot je npr. zapis Boruta Bevca: “Pe mazolovec, kou boš požar barž, te pa jedi vo štalo bika napojit, de ne bo fscarkno.” To bi lahko prevedli v malo bolj arhaično slovenščino: “I, mozovljavi mladenič, ali kaniš hitro použiti [jed], potem pa pojdi v hlev dati biku vodé, da ne bo storil konca”
Nekaj objav se napaja iz onomatopejskih vzgibov, kot je npr.: Činka čunka činku čaj če češ! To bi lahko bom zanimiv slogan, s katerim bi se lahko pozabavali snovalci turistične strategije v navezi s šmarskimi protagonisti širšega dometa, kot npr. kmetija Vizjak. S 6Č bi lahko šokirali kolone pokoronskih turistov, ki bi nekaj cekinov lahko pustili še preden dosežejo akumulacijo Sotelsko jezero, ki se ji po novem reče Vónarsko oz. Vonársko jezero, odvisno, če gledaš iz smeri Podčetrtka ali Rogaške Slatine.
V tem oziru bo še posebej prav prišla postavitev stolpa Pameti in sprave, kar se je še nedavno zdela šala, ampak je šlo le za taktično testiranje ideje. Z idejo se strinja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj se zaveda, da bo prepoznavno Šmarje pomemben adut v širši zgodbi, le da bo projekt še veliko udarnejši.
Seveda se bo z njegovega vrha oz. že nekaj tematskih etaž prej, z vrtečega košarkarskega igrišča, s stiliziranimi črkami LD77 videlo do ajnzenpona, da bo Tadej Ferme brez težav dobil odgovor na: Ka Townčka je aufjena?
*foto: Šmarski argo – v času objave zasebna FB skupina; prispevek je satirične narave
