POZOR! Gledate predstavitve 10 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2009. Predstavitve za leto 2010 najdete na:
10 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2010
V predstavitvah najvplivnejših ljudi Kozjanskega in Obsotelja nam je ostala le še prva deseterica. Pri uvrstitvi na sam vrh je pomembno vlogo igralo dejstvo, da se posebej upošteva leto 2009. Sredi tega je svojo novo funkcijo prevzel Aleksander Svetelšek, medtem ko je dr. Anton Stres ljubljanski nadškof formalno postal šele januarja letošnjega leta. Zdravko Počivavšek je s podjetjem, ki ga vodi, izredno pomemben v lokalnem okolju, Nina Zidar Klemenčič je vse bolj vplivna pravnica … preverite še ostale v elitni deseterici. Uvrščene med enajstim in petdesetim mestom lahko spoznate na povezavah pod spodnjo tabelo, oglejte si tudi celoten seznam 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja.
| IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV | |
| 1 |
Aleksander Svetelšek
|
Leta 1963 rojeni Šmarčan se je po farmacevtski šoli in visokošolskem študiju agronomije zaposlil v šmarskem Hmezadu. Med leti 1988 in 1994 je bil njegov direktor. Nato je prevzel vodenje družbe Horizont, leta 2001 pa postal direktor Engrotuša ter pozneje generalni direktor Tuš Holdinga in predsednik uprave Engrotuš d.d.. v Tem času je bo delu končal visokošolski študij ekonomije na Fakulteti za management v Kopru. Avgusta 2009 je prevzel vodenje največjega slovenskega podjetja Petrol d.d. (3 milijarde čistih prihodkov od prodaje v letu 2008). Svetelšek je tudi vodja skupščine Kad-a in predsednik Združenja managerjev Slovenije in član nadzornega sveta Pivovarne Laško. |
| 2 |
dr. Anton Stres
|
Rojen je 1942 v kmečki družini izpod Donačke gore. Ob prebiranju knjig na paši, ko so krave uhajale na sosednje pašnike, je spoznal, da kmetovanje ni njegovo življenjsko poslanstvo. Po višji gimnaziji v Zagrebu je v Beogradu vstopil med lazariste, leta 1967 pa je v Parizu položil večne zaobljube. Po študiju teologije v Ljubljani in Parizu je leta 1968 prejel duhovniško posvečenje. Diplomiral je iz teologije in filozofije, leta 1974 je doktoriral iz teologije, deset let kasneje pa še iz filozofije. Papež Janez Pavel II. ga je leta 2000 imenoval za mariborskega pomožnega škofa in naslovnega škofa Ptuja. Leta 2006 je postal prvi škof novoustanovljene celjske škofije. Papež Benedikt XVI. ga je 28. novembra lani, po odstopu Alojza Urana, imenoval za ljubljanskega rezidenčnega nadškofa in metropolita. Že več let vodi tudi Komisijo pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Stres velja za enega vodilnih slovenskih katoliških intelektualcev. Miselno širino mu priznavajo tudi številni izobraženci in humanisti drugačnih svetovnih nazorov. |
| 3 |
Zdravko Počivavšek
|
Rodil se je leta 1957 v Olimju, kjer živi še danes. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je končal študij agronomije. V letih 1985 in 1986 je bil član poslovne skupine, ki je uspešno sanirala poslovanje Kmetijskega kombinata Šmarje. Do leta 1994 je bil direktor Kmetijske zadruge Šmarje. Do leta 1999, ko je prevzel vodenje Zdravilišča Atomske toplice, je opravljal funkcijo direktorja v Mlekarnah Celeia iz Arje vasi. Terme Olimia so danes ena izmed največjih turističnih znamk v Sloveniji in tudi v Evropi. Počivavšku je bil lani na direktorskem mestu zaupan tretji mandat. Terme, ki so tudi lastnik tuheljskih toplic in solastnik decembra odprte športne dvorane v Podčetrtku, zaposlujejo nekaj manj kot 200 ljudi. V letu 2008 so imele 15.082.144 evrov prihodka od prodaje in 1.259.964 evrov čistega dobička. Leta 2004 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Bil je tudi predsednik nadzornega sveta Kmečke družbe (KD Group), ob ustanovitvi, leta 2008, je predsedoval Regionalni destinacijski organizaciji Celjsko. Aktiven je v Košarkarskem klubu Podčetrtek – Terme Olimia, kjer kot predstavnik generalnega sponzorja opravlja funkcijo podpredsednika. Ukvarja se z rejo konj na domači kmetiji in redno igra košarko s prijatelji. |
| 4 |
Nina Zidar Klemenčič
|
Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je leta 1977 rojena Šmarčanka pridobila naziv specialist prava na univerzi Cambridgeu. V Strasbourgu je zaključila študij francoskega jezika in kulture in se dodatno izobraževala iz evropskega prava na Institut des Hautes Etudes Europeannes Robert Schumann. Državni pravniški izpit je opravila na Višjem sodišču v Ljubljani. Je avtorica strokovnih člankov s področja medijskega prava in posegov v osebnostne pravice; kot predavateljica redno sodeluje z London School of Public Relations. Kot solastnica odvetniške pisarne Zidar&Klemenčič je vodila več medijsko odmevnih primerov. Med drugim je odvetnica Janeza Janše, zastopala je Pierpaola Ceranija pri poskusu prevezama skupine Pivovarne Laško in RTV Slovenijo v postopku proti resničnostnem šovu Kmetija na komercialki. Lani je bila izbrana med 10 najvplivnejših slovenskih pravnikov. |
| 5 |
mag. ŠtefanTisel
|
Šentjurskemu županu (letnik 1955), ki izvira iz kmečke družine s 7 otroki s Planine oz. tamkajšnjega Rožnega dola, se letos izteka drugi mandat. Od leta 1987 dela v celjski bolnišnici, kjer je bil 4 leta tudi strokovni direktor, kot urolog. Leta 2004 je na mariborski EPF pridobil naziv magister MBA. V istem mestu je z Izidorjem Pečovnikom Dorijem gulil klopi druge gimnazije. V šentjursko skupščino je bil leta 1990 izvoljen kot eden redkih s preferenčnimi glasovi. Leta 2002 so ga kot županskega kandidata podprle LDS,SDS in N.Si, leta 2006 pa LDS, N.Si, SD in DeSUS. Predlani je na listi SDS prestopil prag Državnega zbora, kjer je doslej zastavil 7 poslanskih vprašanj. Bolj viden je na lanskem strankinem seznamu premoženjskega stanja poslancev, kjer je z 98 tisočaki prihodkov »osvojil« prvo mesto. V bolnišnici še vedno opravlja petinsko delovno obveznost, v domačem okolju pa so mu podelili 6. mandat na čelu Rdečega križa. Pojavlja se na skoraj vseh njihovih akcijah ter drugih prireditvah in odprtjih v občini s 13 krajevnimi skupnostmi. Tretje županske kandidature se je dolgo otepal, izvolitev pa tudi zaradi terenskega stika z volilnimi upravičenci po mnenju mnogih ni vprašljiva. V primeru volilnega poraza bi mu ostalo več časa za dokončanje nove družinske hiše v novem šentjurskem mini V.I.P. naselju. |
| 6 |
Anton Guzej
|
Šmarčan, rojen leta 1952, je obiskoval klasično gimnazijo v Pazinu na Hrvaškem. Po opravljeni maturi v Sloveniji je študij nadaljeval in zaključil na ljubljanski ekonomski fakulteti. Prve izkušnje v bančništvu in managementu je nabiral v mariborski Krekovi banki, katero je nekaj časa tudi vodil. Pozneje je prevzel mesto direktorja Avta Celje,, februarja 2006 pa ga je programski svet RTV Slovenija izglasoval za generalnega direktorja tega javnega zavoda. Mandat mu poteče ta mesec, zato ga je programski svet 14. decembra soglasno imenoval za vršilca dolžnosti na tej funkcije, ki jo bo opravljal najkasneje do 30. avgusta. O vnovični kandidaturi Guzej ne razmišlja, saj meni, da bo politika nastavila svojega kandidata. |
| 7 |
Franc Jager
|
85. najbogatejši Slovenec (“težak” je 14.2 milijona evrov), letnik 1947, živi v Lašah pri Podplatu. Po službi v šmarski podružnici žalskega Hmezada, kjer je delal kot komercialist, je leta 1989 ustanovil družinsko podjetje in odprl prvo prodajalno. Trgovine Jager so v dvajsetih letih postale ena največjih in najbolj uspešnih trgovskih podjetij v Sloveniji. Podjetje danes zaposluje več kot 300 delavcev in je v letu 2008 ustvarilo skoraj 50 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Lani so odprli že 17 poslovalnico v Majšperku. Redno se uvrščajo med dobitnike Gazel za hitro rastoča slovenska podjetja. Franc Jager je že tretji mandat član občinskega sveta šmarske občine in odbora za gospodarstvo. Je glavni sponzor in predsednik šmarskega nogometnega kluba, ki se letos bori za povratek v 3. SNL, iz katere je izpadel lani. |
| 8 |
Marjan Vengust |
Dolgoletni direktor predsednik uprave gradbenega podjetja Ceste mostovi Celje je šolski prag prestopil v Šentjurju z generacijo letnika 1955. Pred leti je predsedoval Zvezi društev inženirjev in tehnikov Slovenije, na mariborski fakulteti za gradbeništvo pa je 2005. zagovarjal diplomo z naslovom Pregled sodobnih tehnologij gradnje mostov s poudarkom na tehnologiji postopnega narivanja. V okviru Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS je eden izmed članov upravnega odbora. Njegovi gradbeniki bodo v prihodnje sodelovali pri projektu posodobitve železniške proge Divača-Koper, vedno več poslov pa iščejo v tujini, predvsem v jugovzhodni Evropi, kjer imajo več hčerinskih družb. Pred kratkim so ga v Delu omenjali kot morebitnega neodvisnega kandidata za celjskega župana, drugače pa je na mikrolokalnem nivoju dejaven kot predsednik celjske mestne četrti Hudinja, ki velja za zelo aktivno. Njegova druga »služba« je predsedovanje celjskemu nogometnemu prvoligašu, ki ga vodi od srede 90-ih. Ob lanskem začasnem odstopu zaradi spora z direktorjem podjetja MIK je dejal, da je klub težje voditi, kot poslovni sistem z nekaj več kot 1000 uslužbenci. Njegovo ime najdemo tudi ob funkciji predsednika kolegija predsednikov Združenja 1. slovenske nogometne lige. |
| 9 |
mag. Zlata Ploštajner
|
Leta 1950 rojena Trebanjka je mladost preživela kot Rifničanka oz. Šentjurčanka. Diplomirala je iz politologije, leta 1990 pa magistrirala iz urbanih študij na univerzi Cleveland State ter nadaljevala s študijem gospodarskega razvoja in javne uprave. Od leta 1988 do 2004 je bila kot raziskovalka in vodja projektov zaposlena na Urbanističnem inštitutu Slovenije ter hkrati predavala na FDV. Akademsko je pred prihodom v Šentjur 2004. ostala tik pred doktoratom, kamor se vozila iz Doba pri Domžalah. Na RA Kozjansko se ja ukvarjala z lokalnim in regionalnim razvojem, kjer je pri številnih projektih povezala različne občine med Pohorjem in Bohorjem in z obeh strani Sotle. Po izteku mandata, ki so ji ga Šentjurčani želeli podaljšati, se je zaposlila v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in sicer v Sektorju za regionalni razvoj, od koder je bila na predlog DeSUS novembra 2008 imenovana za ministrico brez resorja, pristojno za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Kot predstavnica Slovenije je sodelovala v usmerjevalnem odboru Leader+ EU, ki je ena izmed štirih pobud, ki je financirana v okviru strukturnega sklada EU. Oktobra 2009 je mandat vrnila. Razlogi za to naj bi bili osebne in zdravstvene narave, čeprav se je neuradno slišalo, da naj bi šlo za nesoglasja z ministrom za razvoj Mitjo Gasparijem. |
| 10 |
Dr. Vinko Gorenak |
Doktor organizacijskih znanosti prihaja iz Boharine pri Zrečah, sedaj pa živi v Vršni vasi nad Zibiko. Leta 1977 se je zaposlil kot vzgojitelj v kadetski šoli za miličnike v Tacnu. Leta 1983 je diplomiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Dve leti je bil pomočnik komandirja na postaji milice v Celju in naslednjih pet let komandir. V začetku devetdesetih je postal svetovalec v kabinetu Ministrstva za notranje zadeve in bil leta 2000 imenovan za državnega sekretarja. Med leti 2005 in 2008 je bil zaposlen v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bil izvoljen za poslanca na listi SDS. Pot na pomemben stolček si je tlakoval z rubriko, ko jo že več let objavlja v Rogaških novicah, konkurenco pa je potolkel tudi z metodo obiska “skoraj vsake hiše” v šmarskem volilnem okraju. Velja za enega najaktivnejših poslancev, saj je med drugim zastavil že okoli 60 poslanskih vprašanj, za razliko od mnogih drugih, pa je tudi po izvolitvi nadaljeval z rednim dopolnjevanjem svojega spletnega mesta www.vinkogorenak.net. |
Predstavitve od 11. do 20. mesta
Predstavitve od 21. do 30.mesta
Predstavitve od 31. do 40. mesta
