Predstavitve 50 najvplivnejših: od 41. do 50. mesta (v letu 2009)

28. 1. 2010 18:09

POZOR! Gledate predstavitve iz lestvice najvplivnejših v letu 2009! Predstavitve za leto 2010 najdete na:

Predstavitve 50 najvplivnejših KiO v letu 2010: od 50. do 41. mesta

 

V torek smo na Kozjansko.info objavili lestvico 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. Danes začenjamo s podrobnejšimi predstavitvami uvrščenih med top 50. Spoznajte uspešne, ugledne in vplivne, razvrščene od 41. do 50. mesta.

 

 

 

 

  IME IN PRIIMEK PREDSTAVITEV
41

Franc Gajšek

 

Eden najbolj razvpitih slovenskih poslovnežev izvira iz Nove vasi pri Šentjurju. 51-letni poslovnež velja za rekorderja glede zahtevkov po izrednih revizijah, ki jih predlaga na skupščinah podjetij. V javnosti je postal znan kot predsednik uprave Metalke, trgovine s katero med drugim nudi podporo šahistom, saj tudi sam rad premika figure na črno-belih poljih. Večkrat je objavil namero za nakup družb, kar se potem ne uresniči: npr. Terme Čatež ali Sava Kranj. Veliko prahu se je dvigalo v zvezi z vrhniškim IUV, prisoten pa je bil tudi ob zadnjih zdihljajih šentjurskega Tola – tovarne lahke obutve. Po pisanju Financ sodi med podjetnike, ki lastništvo v podjetjih, ki jih obvladuje, močno skriva, so pa lastništva med podjetji tudi močno prepletena. Predlani so Gajškovo premoženje, ki je delno našlo pristan v davčnih oazah, ocenili na 24,8 milijona evrov, s čemer je postal 41. najbogatejši Slovenec. Preko povezanih družb je lastnik zajetnega dela borzno-posredniške hiše Medvešek Pušnik. Znan je tudi kot podpornik šentjurskih alpinistov, v športni sferi pa je postal znan v začetku prejšnjega leta, ko je pričel predsedovati ptujskemu nogometnemu prvoligašu, ki je leta 2008 k imenu dodal Labod, konfekcijske tovarne iz Novega mesta, ki je prav tako del Gajškovega imperija.
42

Pater dr. Karl Gržan

Leta 1958 rojeni Savinjčan je po srednji gradbeni šoli presenetil z odločitvijo o vstopu v red kapucinov. V duhovnika je bil posvečen 1985. Od leta 1997 je župnikoval na Razborju pod Lisco, kjer je pripravil prostor komuni – šoli življenja, ki je edina tovrstna dekliška skupnost v Sloveniji. V letu 2004 je vodil pripravo na odprtje prve skupnosti za pomoč odvisnikom v Pomurju. Njegovo področje delovanja so številni pogovori, predavanja, redne radijske oddaje, pisanje knjig – njegov knjižni opus obsega več kot dvajset knjižnih del. Leta 2003 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani habilitiran za doktorja znanosti s področja literarnih ved. Lani je bil imenovan za župnika na Sladki Gori. Kot velik ljubitelj konj je v novo faro s seboj pripeljal dve plemeniti živali, za kateri so mu pod staro pojato ob župnišču uredili hlev. Zadnje čase je zaradi bolezni gospodarsko upravljanje župnije prepustil šmarskemu župniku Marku Veršiču.
43

Ivan Pisanec, dr. med.

Šmarčan, poročen v Slovenske Konjice, je rojen leta 1957. Po maturi na celjski gimnaziji in diplomi na medicinski fakulteti se je zaposlil v splošni ambulanti zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah.  Po specializaciji radiologije je poklicno pot nadaljeval na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje, katerega  vodi od leta 1998 naprej. Pisanec je znan kot aktiven športnik in lokal-patriot. V začetku devetdesetih je na noge postavil šmarski nogometni klub, kateremu je predsedoval 13 let. Je dolgoletni nepogrešljivi vratar zdravniške nogometne reprezentance Slovenije, s katero se je udeležil številnih zdravniških evropskih prvenstev.  Njegova največja športna ljubezen je hokej. V štajerskih ledenih dvoranah je popularni “dohtar” znan po tem, da na ledu nikoli ne nosi čelade. Pisanec  živi v Slovenskih Konjicah, a načrtuje vrnitev v domači kraj, kjer sta si z ženo ob vinogradu zgradila manjšo stanovanjsko hišo.  
44 Marjeta Jager

Pravnica iz šentjurske Pešnice opravlja relativno visoko »evrokratsko« funkcijo, saj je direktorica za varnost na generalnem direktoratu za energijo in promet pri Evropski komisiji v Bruslju. Diplomirala je 1991. iz mednarodnega prava, kar je tlakovalo njeno pot na zunanje ministrstvo, kjer se je ukvarjala z odnosi z Evropsko unijo. 1995. je že bila v tujini, saj je delovala pri slovenski misiji pri EU. 1999. se je vrnila v domovino, kjer je bila vodja kabineta ministra za evropske zadeve. 2002. je bila državna podsekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve. Istega leta je postala namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri EU. Poleg angleščine tekoče govori francosko, obvlada pa tudi nemščino.
45

Jana Führer

V showdownu, razmeroma novem športu, ki še nima slovenskega imena, igra pa spominja na namizni tenis, je avgusta 2009 na Švedskem osvojila naslov svetovne prvakinje. Bila je tudi članica slovenske ekipe, ki se prav tako okitila z zlatom. Zveza za šport invalidov Slovenije ji je v Laškem podelila priznanje za najboljšo športnico leta 2009. Decembra je bila z Rudolfom Centrihom – najboljšim športnikom invalidom – kandidatka za ime tedna na Valu 202. Na domačem Kristan Vrhu je obiskovala podružnično šolo, zaradi slabega vida pa je osnovno šolanje končala v zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Srednjo šolo je obiskovala v centru za slabovidne v Škofji Loki in postala  ekonomsko-komercialni tehnik. Njen glavni cilj v bližnji prihodnosti je dokončati študij na visoki poslovni šoli. Trenutno živi v Šentjurju s Henrikom Plankom, večkratnim državnim paraolimpijskim prvakom v metih ter udeležencem paraolimpijskih iger v Pekingu.
46

Zvonko Murgelj

Slatinčan, po izobrazbi gimnazijski maturant, je rojen leta 1951 in živi v Šmarju pri Jelšah. Leta 1986 mu je bilo podeljeno direktorsko mesto podjetja Vital Mestinje, ki je takrat poslovalo z izgubo. Enajst let kasneje je Vital pripeljal pod okrilje Pivovarne Laško. Zadnja leta njegovega direktorskega mandata je podjetje s 70 zaposlenimi ustvarjalo 5 milijonov evrov letnega prihodka ob minimalnem dobičku. V Murgljevih časih je Vital s sokovi radodarno zalagal številna društva in druge neprofitne organizacije, proseče tovrstne pomoči.   Februarja 2009 je bil imenovan za direktorja Radenske, a zaenkrat ostaja tudi na vodstvenem položaju Vitala. Murgelj je po srcu košarkar, v mlajših letih aktiven igralec, pozneje košarkarski sodnik, danes je član upravnega odbora košarkarskega kluba Rogaška Slatina. Zadnja leta je  njegova športna ljubezen golf.
47

dr. Štefan Bogdan Šalej

Doktor politoloških znanosti se je rodil v ljubljanski Šiški. Ko so starša zaprli, se je preselil k stricu in tri leta šolo obiskoval v Šentjurju, kar ga je odločilno zaznamovalo. Potem, ko je bil njegov oče prisiljen emigrirati v Brazilijo, se mu čez čas pridružila tudi družina. V mestu Belo Horizonte je napravil fantastično poslovno kariero. Bil je večinski lastnik podjetja, ki se je ukvarjalo z razsvetljavo (razsvetlili so tudi orjaški Jezusov kip nad Riom da Janeirom) s šestimi tovarnami po različnih celinah, predsednik gospodarske zbornice najrazvitejše zvezne države, svetovalec brazilskega predsednika in celo kandidat za ministra tamkajšnje vlade! Pred leti se je vrnil v Slovenijo, lanskega junija pa je bil imenovan za direktorja Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) s sedežem v Ljubljani. Šalejeva žena Débora Vainer Barenboim, s katero sta se spoznala pred enajstimi leti, je brazilska veleposlanica v Ljubljani. V Javorju pri Slivnici pri Celju, od koder je bil njegov oče, bo morda kupil vikend in je pred kratkim izjavil, da bi bil pripravljen sodelovati tudi pri poslovnih in razvojnih vizijah šentjurske občine.
48 dr. Slavko Ciglenečki

Član znane šmarske družine (oče je bil cenjeni fotograf) je leta 1972  diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je štiri leta kasneje dokončal magisterij in leta 1987 doktorat. V začetku devetdesetih se je kot štipendist Humboldtove fundacije izpopolnjeval v Bonnu. Njegovo področje preučevanja zajema poznoantično obdobje (predvsem Rimski imperij), zgodnjekrščansko arheologijo, staroslovansko arheologijo in mitologijo.  Napisal je več znanstvenih člankov in predaval tudi v tujini. Bil je urednik slovenske izdaje revije National Geographic Junior. Je član Inštituta za arheologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V študentskih letih je bil kitarist in pevec šmarske glasbene skupine Jelše. V njej je muziciral tudi njegov brat Jan, dolgoletni predstavnik slovenske turistične organizacije na Dunaju.
49

Boštjan Brantuša

Slatinčan Boštjan Brantuša je že s 25 leti postal direktor novega podjetja Golf, ki ga je ustanovilo Zdravilišče Rogaška Slatina z ambicijo urediti golf igrišče na območju šmarskega Jelšingrada. Projekt je skupaj z Zdraviliščem potonil, ne pa tudi njegov vodja.  Po karieri komercialista v Mesninah Strašek, Celjskih mesninah, CP Inženiringu in Baumaxu je na površje je ponovno splaval leta 2006, ko se je zavihtel na direktorski stolček nakupovalnega središča CityCenter v Celju. Z uspešnim vodenjem je očitno prepričal lastniško podjetje Spar European Shopping Center, ki ga je 1. februarja 2009 postavilo na mesto direktorja mariborskega nakupovalnega središča Europark. Boštjan ima tudi glasbeno zgodovino. Bil je član slatinskega ansambla Kristali, kot pevec je velikokrat spremljal Nušo Derenda, Terezo Kesovijo in druge. Kolikor mu dopušča čas, se ukvarja  s športom, predvsem kolesarstvom in jadranjem. 
50

Stane Jagodič

Leta 1943 rojeni slikar in grafik je po otroštvu v Šmarju pri Jelšah  končal Šolo za oblikovanje in leta 1970 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kot samostojni umetnik ustvarja na področju slikarstva, grafike, karikature, fotomontaže in kot publicist. Ukvarjal se je s številnimi sodobnimi tehnikami, med drugim z rentgenskimi kolaži in kibernetičnim konstruktivizmom. Priredil je preko petdeset samostojnih razstav in sodeloval na preko dvestotih skupinskih razstavah ter v mnogih likovnih žirijah doma in v tujini. Je član številnih mednarodnih organizacij s svojega ustvarjalnega področja. Kot satirik je vodil  trienale humorja Aritas v Šmarju pri Jelšah, ki je v slovenski javnosti požel opazen odmev. Leta 1989 je izšla njegova monografija, 1993 katalog Častilec svetlobe, srebra in rje in leta 2004 njegovi spomini z naslovom Orbis Artis-Nemirno in Kreativno. Za svoje multimedialno ustvarjanje je prejel preko petdeset nagrad in priznanj. V Njegovem ateljeju na Brecljevem pri Šmarju se pogostokrat odvijajo družabne in kulturne prireditve.

Nazaj na lestvico 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
160 queries in 0,618 seconds.