Predstavitve top 50 (v letu 2009): od 21. do 30. mesta

7. 2. 2010 14:35

POZOR! Gledate predstavitve vplivnežev iz leta 2009! Za predstavitve tistih iz lestvice v 2010 kliknite na:

Predstavitve najvplivnejših KiO 2010: od 21. do 30. mesta

 

Na Kozjansko.info nadaljujemo s predstavitvami 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. Na vrsti so uvrščeni med 21. in 30. mestom. V prejšnjih objavah ste lahko podrobneje spoznali vplivneže od 31. do 40. mesta in uvrščene med 41. in 50. mestom . Tokrat spoznajte življenjske poti duhovnika, zgodovinarja in rock pevca, modne oblikovalke, trgovskega poslovodje …

  IME IN PRIIMEK PREDSTAVITEV
21

 Martin Mikolič

Doslej edini novodobni župan Rogatca se je lanskega oktobra srečal z abrahamom. Po osnovni šoli v Dobovcu pri Rogatcu in Srednji tehniški šoli Celje je vpisal smer strojništvo na Visoki tehniški šoli Maribor. Po diplomi je 1985. opravljal pripravništvo v razvojnem oddelku podjetja Gorenje, med letoma 1986 do 1995 pa je bil vodja razvoja v podjetju Gorenja GA – Emkor Rogatec. Po preoblikovanju skupne občine Šmarje pri Jelšah na šest manjših je bil izvoljen na mesto župana Občine Rogatec, kjer ga najdemo tudi po dobrih 15 letih. Vmes mu je uspel veliki met – na parlamentarnih volitvah 2004 je kot kandidat  N.Si postal poslanec Državnega zbora RS. Deloval je v Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Odboru za gospodarstvo (podpredsednik) in Odboru za finance in monetarno politiko. Štiri leta pozneje mu izvolitev ni uspela, saj njegova stranka ni presegla parlamentarnega praga. Ves čas poslanskega mandata je ostal neprofesionalni župan v svojem kraju. Pod njegovim županovanjem je Rogatec lani dokončal največjo investicijo v zgodovini, izgradnjo nove športne dvorane. Mikolič je zelo dober nogometaš, član županske reprezentance v malem nogometu.
22

 prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik, dr. med

 Leta 1949 rojena Rogatčanka je po maturi na celjski gimnaziji doštudirala na ljubljanski medicinski fakulteti. Nekaj let je bila zaposlena kot splošna zdravnica v domačem Rogatcu, nato pa je nastopila specializacijo interne medicine v bolnišnici Celje. Po nekajletnem delu je postala predstojnica kardiološkega oddelka. Iz kardiologije se je izpopolnjevala tudi v ZDA. Leta 2006 pa je bila imenovana za  strokovno direktorico SB Celje. Leta 2008 ji je bil podeljen naziv primarij. Škrabl-Močnikova prejema eno najvišjih plač v javnem sektorju, septembra 2008 je bila z 12.056 EUR bruto (skupaj z izplačilom nagrad) celo na prvem mestu plačilne lestvice. Medijsko je bila izpostavljena predvsem ob smrti pacienta B. K., ki so ga na celjski urgenci poslali po napotnico v bližnji zdravstveni dom, do koder mu ni uspelo priti živemu. Takrat je Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije razjezila z izjavo, da je Kajtno na urgenci zavrnila medicinska sestra in da dežurna zdravnica zanj sploh ni vedela. Njeno trditev je pozneje potrdil interni strokovni nadzor. Leta 2006 je na listi SLS kandidirala za mestni svet Mestne občine Celje, vendar ni bila izvoljena. Je ustanovna članica in predsednica humanitarnega društva Korona, ki je bilo ustanovljeno z namenom zbiranja sredstev za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko.
23

 Jožef Čakš

 Jožef, za sokrajane Pepi, je doma iz vasi Orehek v občini Šmarje pri Jelšah. Po osnovni šoli v Šmarju (generacija roj. 1954) in celjski pedagoški gimnaziji se je vpisal na visokošolski študij bibliotekarstva in slovenščine. Po diplomi se je zaposlil v šmarski knjižnici. Leta 1992 je najprej postal predsednik skupščine Občine Šmarje pri Jelšah, po njeni delitvi na 6 občin pa je že četrti mandat neprofesionalni župan matične občine. Upoštevajoč celotno obdobje (od 1992 naprej) je župan z najdaljšim stažem v Sloveniji. Med rekorderji ga najdemo tudi v kategoriji najbolj prepričljivih volilnih zmag – leta 2002 je prejel kar 90% glasov volivcev. Čakš opravlja tudi delo direktorja JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Je dolgoletni aktivni kulturnik – gledališčnik, predsednik kulturnega društva Anton Aškerc in član lokalnega amaterskega gledališča Bo. Z ženo Vero, zdravnico v šmarskem zdravstvenem domu, imata 5 otrok in (zaenkrat) enega vnuka.

24

 Franc Pišek

Direktor in lastnik podjetja Vitli Krpan je leta 1971 začel s popoldansko obrtjo v Jazbinah pri Šmarju pri Jelšah. Šest let kasneje je kot prvi v Sloveniji začel izdelovati traktorske gozdarske vitle. Vitli Krpan so danes eni največjih proizvajalcev gozdarskih vitlov na svetu. Podjetje zaposluje več kot 50 delavcev. Leta 2008 so Vitli Krpan ustvarili 7.2 milijona evrov prihodkov iz prodaje. Večino izdelkov prodajo na tujih trgih, in sicer v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Francijo, Luksemburg, Belgijo, Italijo ter na trge bivše Jugoslavije. Leta 2005 mu je Obrtniško – podjetniška zbornica Slovenije podelila nagrado obrtnik leta. Prejel je tudi številna druga priznanja za uspešne obrtnike.
25

 dr. Tone Kregar

 

Rodil je na novoletni dan 1971. Po otroštvu pod Donačko goro in v Rogatcu je obiskoval Srednjo družboslovno šolo v Celju (I. gimnazija). Študiral je zgodovino in sociologijo  na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2007 doktoriral. Deset let pred tem se je zaposlil v Muzeju novejše zgodovine v Celju, kjer kot vodja zgodovinskega oddelka in kustos dela še danes. Vmes je bil dve leti direktor Mladinskega centra Celje. Za dosežke na področju muzeologije je leta 2001 prejel Valvasorjevo nagrado, leta 2006 pa še dve Valvasorjevi priznanji. Kregar je tudi predsednik Zgodovinskega društva Celje. Širna Slovenija ga pozna kot pevca in tekstopisca rock skupine Mi2, o kateri so pred kratkim izdali biografijo in pesmarico.  Z glasbo skupine Mi2 je med drugim v ušesa Slovencev ponesel tukajšnjo narečno govorico.
26

 dr. Mirko Krašovec

Prihaja iz znane družine bratov duhovnikov iz Sodne vasi pri Podčetrtku. Po duhovniškem posvečenju leta 1972 je trinajst let vodil župniji Olimje in Podčetrtek. Od leta 1985 opravlja delo ekonoma mariborske (nad)škofije, ki je bila  pod njegovim vodstvom bila zelo podjetna in je najbolj premožna slovenska škofija. V podjetju Gospodarstvo rast, ki ga je župnija ustanovila leta 1997 je prevzel mesto predsednika uprave.  Na njihovi spletni strani lahko preberemo, da je namen družbe Gospodarstvo Rast v tem, da “zagotavlja stabilne finančne vire za izvajanje razvejanega temeljnega poslanstva Katoliške cerkve: oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti.” Med odmevnejšimi posli podjetja Gospodarstvo rast je lastniška naložba v telekomunikacijsko podjetje T-2 in večinski lastniški delež v finančni družbi Zvon ena holding. Slednja je v hudih finančnih težavah, saj med drugim Dravskim Elektrarnam Maribor še vedno ni sposobna vrniti 9 milijonov evrov dolga od 21 milijonskega posojila iz leta 2007.
27

 Urša Drofenik

Šmarčanka Urša Drofenik je priznana slovenska modna oblikovalka. V zadnjih petnajstih letih si je nabrala množico nagrad in priznanj na mednarodnih tekmovanjih in sodelovala na mnogih modnih revijah. Leta 2001 je odprla modni atelje v Ljubljani in leta 2005 modni salon v Rogaški Slatini. Je vodja podjetja Modne delavnice UD. Njene kreacije so bile predstavljene na nekaterih najbolj znanih modnih revijah v tujini. Pogosto je šivala tudi za slovenske misice in izvajalce na največjih slovensih glasbenih festivalih (EMA, Slovenska popevka). Zadnje čase lahko v medijih prebiramo o hudih finančnih težavah njenega podjetja Modne delavnice UD, o čemer smo obširno pisali tudi na Kozjansko.info

28

 Janez Škoberne

Eden najbolj razvpitih slovenskih podjetnikov je zelo zgodaj stopil v lokalno politiko, saj je bil na listi SLS v šentjurski občinski svet, kjer je ostal dva mandata, izvoljen z 21 leti. Poverjena mu je bila tudi funkcija tajnika OS, v primeru težav z zagotavljanjem glasov takratne vladajoče koalicije župana Malovrha pa se mu je rada »pokvarila« glasovalna naprava. V politiko se je formalno aktivneje vrnil 2007., ko je postal predsednik občinskega odbora SLS, vendar kot tak v javnosti ni nastopal.
Podjetniško pot je pričel s podjetjem za urejanje okolja Ekos, ki veliko posluje s celjsko občino. Škobernetovo podjetje je porušilo celjski kino Dom, kjer so celjskega župna Bojana Šrota sumili mahinacij z odkupom stavbe. Iz knežjega mesta je izrinil domače dimnikarje, pred leti pa so starše celjskih vrtičkarjev razburili peskovniki s kontaminirano mivko iz Mežice. Vse te zgodbe ne pomenijo veliko proti tisti, povezani s Cestnim podjetjem Maribor, saj je 36-letni Drameljčan po članstvu v nadzornem svetu podjetja kmalu postal njegov direktor in lastnik ter je pomemben člen v zgodbi o lastništvu Pivovarne Laško. Danes CPM vodi njegova sestra Mojca Zapušek. Še leta 2007 je kratek čas predsedoval nadzornemu sveta Centra Naložb, ki je bilo takrat v večinski lasti Kolonela Boška Šrota, v istem letu pa je CPM prevzel nadzor nad mariborskim javnim komunalnim podjetjem Nigrad, kar je župana Kanglerja tako razkačilo, da je prekinil poletni dopust.
Tik pred koncem lanskega leta je DARS s CPM podpisal pogodbo za izgradnjo predora Markovec. Škobernetovo ime je zapisano med člani upravnega odbora Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS.
29

 Ana Pusar Jerič

Mednarodno priznana sopranistka izhaja s Planince pod Kalobjem pri Šentjurju do koder je v mladosti sedemkilometrsko razdaljo peš premagovala tudi po dvakrat dnevno. Leta 1979 za uspešne operne kreacije v vlogi Popeje na odru ljubljanske opere prejela nagrado Prešernovega sklada. Velja za edino slovensko operno pevko, ki je na najeminentnejših odrih sveta, od Berlina, do Milana, Moskve, Chicaga in Tokia, odpela vseh sedem najbolj zahtevnih opernih del. Z letom 1995 se je znova angažirala v ljubljanski operi. 2001. je prejela najvišje občinsko priznanje – Ipavčevo plaketo. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije ji je dve leti kasneje namenilo Bettetovo nagrado – najvišjo stanovsko nagrado med glasbeniki. Po dolgem času se je šentjurski publiki predstavila leta 2008, ko je sodelovala pri prireditvah ob Ipavčevem letu.
V Večeru so o njej zapisali: »Preveč prostora bi zavzelo naštevanje njenih vrhunskih interpretacij, naj zadostuje samo to, da je ob vnovičnem odprtju slovite operne hiše v Dresdnu pred nekaj leti neki zahodnoberlinski kritik napisal, da je bila kreacija Ana Pusar v vlogi Maršalice tako dovršena, da si je komponist Richard Strauss med skladanjem svojega Kavalirja z rožo ne bi mogel bolje predstavljati …«

30

 Dušan Andrej Kocman

Na županski stol Občine Kozje se je trgovski poslovodja kot neodvisni kandidat zavihtel leta 2002, ko je v 2. krogu s 55,5 % premagal dotedanjega župana Jožefa Planinca. Štiri leta kasneje je s konkurentom Mirkom Kunstom opravil že v prvem krogu, ko je dobil kar 90 % glasov. 57-letnik iz Lesičnega napoveduje, da bo kandidiral tudi letos. V Kozjem, ki premore 4-milijonski proračun, so v lanskem letu odprli centralno čistilno napravo, zbirni center za ločene odpadke in turistično informacijskih center. Vedno bližje uresničitvi je tudi obrtno-poslovna cona, ki naj bi izboljšala položaj v občini z visoko brezposelnostjo. Med drugim si želijo pridobiti enoto doma starejših, krožišče in športno dvorano.  Na letošnjih volitvah bodo zmanjšali število članov občinskega sveta s 15 na 9 in namesto po proporcionalnem volili po večinskem sistemu. Nazadnje je odmevalo nesprejetje predloga letošnjega proračuna. Dušan Andrej Kocman slovi kot odličen pevec, ki mu v pravi družbi ni težko zapeti katere iz repertoarja ponarodelih slovenskih ljudskih pesmi.

Predstavitve od 31. do 40. mesta

Predstavitve od 41. do 50. mesta

lestvica 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
184 queries in 0,566 seconds.