POZOR! Gledate predstavitve vplivnežev za leto 2009! Predstavitve za leto 2010 najdete na tej povezavi:
Predstavitve 50 najvplivnejših KiO v letu 2010: od 31. do 40. mesta
Po lestvici 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja smo prejšnji teden začeli s predstavitvami vplivnežev, uvrščenih od 41. do 50. mesta . Danes so na vrsti tisti, uvrščeni deseterico višje. Zanimivo, ampak med 31. in 40. mestom ni nobene ženske. Imamo pa sindikalista, mesarja, orglarja, dvojnega doktorja znanosti, košarkarja in še koga. Preverite.
| IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV | |
| 31 |
Branko Prah
|
50-letni Mariborčan je natančno polovico življenja tudi Šentjurčan. Z ulic ga je poklicna pot vodila v sindikalne vode, kjer je leta 2003 postal predsednik Policijskega sindikata Slovenije. Dve leti kasneje je bil izvoljen za predsednika Evropskih policijskih sindikatov (CESP) s sedežem v Lyonu v Franciji, funkcijo pa še vedno opravlja. V slovenski javnosti postane bolj znan med letoma 2006 in 2008. V času pogajanj z ministrom Virantom glede nove kolektivne pogodbe je menda le malo manjkalo do večje policijske stavke. Njegov sindikat v policijskih vrstah ni več edini, saj je Sindikat policistov Slovenije ravno konec prejšnjega leta postal reprezentativen. |
| 32 |
Franc Žerak
|
Rogatčan je lastnik podjetja Mesnine Žerak, ki imajo več mesnic na Štajerskem. V njegovi lasti je tudi eden izmed hotelov v Rogaški Slatini. Podjetje Mesnine Žerak d.o.o. je leta 2008 beležilo dobrih 5,3 milijona evrov prihodkov in 25.000 evrov čistega dobička, samostojni podjetnik Franc Žerak s.p. in še nekaj drugih samostojnih podjetnikov na ta priimek s sedežem v Rogatcu, pa so skupaj ustvarili dodatnih pol milijona prihodkov. Žerak je bil do leta 2007 predsednik šmarskega območnega združenja obrtnikov. Pri Obrtni zbornici Slovenije je vodja sekcije za živilstvo. Za delo na obeh področjih je lani prejel srebrno plaketo OZS. |
| 33 |
Hugo Bosio
|
Po končani fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je prvo zaposlitev našel v štorski železarni. V garaži staršev v Šentjurju je sestavil prvo laboratorijsko peč in leta 1990 ustanovil podjetje Bosio. Danes je edini slovenski proizvajalec industrijskih peči za visoke temperature, pohvali pa se lahko z izjemnimi mednarodnimi referencami, saj sodelujejo s firmami kot so Mercedes, Volvo, General Motors, v Rusiji pa sodelujejo npr. s proizvajalcem vojaških letal Mig in velikimi železarnami. Novo tržno nišo so prepoznali ob vse ostrejši okoljevarstveni zakonodaji, ki posega tudi v pranje in razmaščevanje kovinskih izdelkov, ki so močno onesnaževali okolje. Pri nas so prvi začeli uporabljati termomateriale in keramična vlakna. GZS je Hugu 2006. podelila nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Je član upravnega odpora Regionalne gospodarske zbornice Celje in član Regionalnega razvojnega sveta savinjske regije. Med več kot 100 sodelavci v njegovih podjetjih na Hrvaškem, Bosni, Srbiji in Rusiji sta tudi njegova soproga in brat. Na lokacijah v Štorah in Trnovljah so predlani ustvarili za 15 mio prihodkov. Rekreativni košarkar je bil pred kratkim izvoljen v svet I. gimnazije v Celju, soodgovoren pa je tudi za celjski Center konjeniškega športa, ki se uveljavlja tudi kot kulturno prizorišče. |
| 34 |
Erih Krašovec
|
Marija Krašovec iz Male Rudnice pri Podčetrtku je rodila kar 8 otrok, med njimi 4 duhovnike in 3 izmed 50 najvplivnejših ljudi Kozjanskega in Obsotelja. Erih se je raje kot za duhovniški poklic odločil za obrtniško pot. Začetki njegovega podjetja segajo v leto 1983, ko so se ukvarjali s proizvodnjo cementne galanterije. Prvo trgovino je odprl leta 1990 v Rogaški Slatini. Podjetje ima danes poslovalnice v Rogaški Slatini, Šentjurju, Majšperku, Ljubljani in Slovenskih Konjicah. V letu 2008 je ustvarilo skoraj 15 milijonov evrov prihodka. Ukvarjajo se tudi z gostinstvom, v sklopu slatinske poslovalnice sta namreč tudi pivnica in picerija, pred njo pa je zadnjih nekaj let kot atrakcija velik sod – Kozjanski konzulat. Erih je za zasluge pri razvoju gospodarstva leta 2002 prejel plaketo Občine Rogaška Slatina. |
| 35 |
Anton Škrabl
|
Ustanovitelj in vodja podjetja Orglarstvo Škrabl velja za enega najbolj priznanih in cenjenih restavratorjev in graditeljev orgel na svetu. Pot v graditeljstvu orgel je začel pri svetovno znani orgelski delavnici Huberta Santnerja na Bavarskem. Orglarskega poklica se je izučil v Nemčiji, v Ludwigsburgu in v Münchnu. Leta 1990 je v Brestovcu pri Rogaški Slatini postavil lastno orglarsko delavnico, 1994. pa svoje delovanje preko predstavništva v avstrijskem Wartmannstettnu razširil v tujino. Sledila je še ustanovitev podjetja Škrabl GmbH company in Germany rwe nova predstavništva v Belgiji, ZDA, Veliki Britaniji in Italiji. Pred kratkim so njegovo delo predstavili v oddaji Prava ideja na RTV Slovenija. Leta 2000 je s plaketo občine za dosežke nagradila tudi domača Občina Rogaška Slatina. |
| 36 |
dr. Igor Grdina |
Eden opaznejših humanistov, zgodovinarjev, literarnih zgodovinarjev in libretist iz Šentjurja je s temo Avtobiografska književnost pri Slovencih v 20. stoletju doktoriral leta 1994. Njegova bibliografija obsega več sto naslovov. Števec vzajemne baze podatkov Cobiss/Cobib ob njegovem imenu našteje preko 800 zadetkov! Med ostalim je za Enciklopedijo Slovenije napisal pretežni del uvoda v osrednje sintetično geslo Slovenci ter v njem prispeval obravnavo obdobja 1859/60-1918. Velja za največjega poznavalca šentjurske rodbine Ipavcev, z zgodovinsko študijo o njih pa si je prislužil še drugi doktorat. Je tudi avtor šentjurske monografije. Ipavčevo plaketo, najvišje občinsko priznanje, so mu podelili leta 2002, ko je štel 37 let. Nazadnje je v domačih logih sodeloval s prispevkom na simpoziju ob 100-letnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca. Ustvarjalni navdih v domačem kraju mnogokrat išče s sprehodi na Rozalijo, kamor je zahajal že z očetom Vladislavom, ki je nekdaj vodil šentjurski izvršni svet. Predava na univerzah tako v domovini (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica) kot v tujini. Na Dunaju je tako poučeval zgodovino in slovensko književnost, z vabljenimi predavanji pa je nastopal v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Madžarskem. V akademskih krogih je znan njegov spor z jezikoslovcem Toporišičem. Pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU trenutno vodi dva večletna projekta Biografije, mentalite, epohe in Prikrita dežela, zbrane biografije pa bodo vključene v nastajajoči Slovenski biografski leksikon II. |
| 37 |
prim. doc.dr. Gorazd Voga, dr. med.
|
Cenjeni zdravnik izhaja iz Šentjurja, kjer z družino živi še danes. Po končani celjski gimnaziji se je odločil za študij medicine, čeprav mu je bila dolgo bližje fizika. Študij je končal izredno hitro – leta 1976 oziroma v petih letih – in se zaposlil v Splošni bolnišnici Celje. Specializiral je intenzivno medicino in v nekaj letih postal vodja oddelka za intenzivno interno medicino, na čelu katerega je že 26 let. Opravil je doktorat znanosti in leta 2000 postal docent na katedri za interno medicino ljubljanske medicinske fakultete. Osem let je bil član ožjega vodstva evropskega združenja za intenzivno medicino. Danes predava intenzivno interno medicino na obeh slovenskih medicinskih fakultetah. |
| 38 |
Sandi Čebular |
Leta 1986 rojeni Kozjan je košarkarsko pot pričel v rodnem kraju (kalil se je v znani “Jaketovi divji ligi”) a to sredino kmalu prerasel ter prestopil v Šentjur, kamor ga je pripeljal Draško Adžić. Med člani je prvič zaigral pri 16 letih, pri 18 pa je nekajkrat že strelsko eksplodiral. V sezoni 2005/06 se je dokončno uveljavil in je po rednem delu tekmovanja vodil na ligaški listi strelcev. Zmago Sagadin ga je pred naslednjo sezono povabil v evroligaško Olimpijo, a so legendarnega trenerja zamenjali, klub pa se je znašel še v globlji krizi. Sandi se naigral šele v končnici, ko je moral reševati naslov državnih prvakov. V okviru evropskega prvenstva v Španiji je leta 2007 zbral 9 nastopov v članski reprezentanci. Na iberskem polotoku je dve nastopal za drugoligaša iz Santiaga de Compostela. Nov zagon na športni poti je jeseni 2009 poiskal v matičnem klubu, kjer se kmalu povzpne na vrh ligaške liste strelcev. V čast si šteje tudi dva nastopa na članski tekmi ob dnevih slovenske košarke. |
| 39 | Peter Lapornik
|
Po 11 letih dela v zagrebškem podjetju, ki se je ukvarjalo s trgovino s talnimi oblogami, kjer je bil predstavnik za Slovenijo, je leta 1990 v Šentjurju v isti branži ustanovil lastno podjetje Kemoplast in kmalu postal in ostal eden vodilnih grosistov v panogi. Do širitve mreže razstavno-prodajnih salonov prihaja v zadnjem času. Leta 2005 je odprl razstavno-prodajni salon v Šentjurju, leta 2007 v ljubljanskem BTC, lanskega novembra pa v Šenčurju, širitev pa naj bi se še nadljevala. V letu 2008 je imel Kemoplast 6,3 mio EUR prihodkov in zaposloval nekaj čez 30 ljudi. Leta 1993 je kot vodja rekreativne ekipe prevzel šentjursko košarko, ki je bila tik pred razpadom in jo popeljal v prvoligaške vode. S čela kluba je sestopil leta 2002, ko mu je uspelo pripeljati naslednika Jožeta Palčnika, ki je naslednje leto prevzel šentjursko občinsko upravo. Uspešen košarkar je tudi njegov sin Luka, ki je nosil tudi reprezentačni dres pri mlajših članih, v 1. B ligi pa je pred desetletjem nekaj dobrih predstav pokazal tudi sin Dejan. Sam je kasneje branil barve veteranov Drena iz matičnega Lesičnega. Pred leti je iz »patriotskih« razlogov kupil motel Ribnik, vendar ni nikoli resno razmišljal o krepitvi gostinske dejavnosti, je pa čedalje bolj zavzet vinogradnik, saj je njegova kapljica iz bližine Virštanja že prejela nekaj priznanj. |
| 40 | Jože Korže
|
Za 59-letnim Ponkovljanom so štiri desetletja dela v štorski železarni, pred nedavno upokojitvijo pa je bil pomočnik vodje vzdrževanja v podjetju Štore Steel. »Stalni član« šentjurskega občinskega sveta je skoraj desetletje na čelu občinskega odbora SDS. Leta 2002 je pod županom Tislom prvič postal podžupan. Na državnozborskih volitvah 2004 je izboljšal lokalni rezultat stranke, a je obenem ostal daleč za parlamentarnim pragom. Leta 2006 je kandidiral za župana in v prvem krogu zbral 22 % glasov. Trikrat uspešnejši je bil sedanji strankarski kolega Štefan Tisel. Slednji ga je sredi leta 2007 znova imenoval za podžupana, njegova primarna zadolžitev pa so krajevne skupnosti in državne ceste. Po intenzivnim lobiranju, kjer je za las premagal celjskega podžupana Marka Zidanška, je bil izvoljen v Državni svet, in sicer kot predstavnik lokalnih interesov 23 občin s Celjskega. Tam je predsednik komisije za kmetijstvo in prehrano, kar mu ni tako tuje, saj ima doma njivo, tik pred iztekom leta 2009 pa je bil prvopodpisani k vetu na zakon o glavnem mestu. Pred kratkim je bil za še en mandat izvoljen za koordinatorja SDS na regijski ravni, ki povezuje 21 občinskih odborov. Lani je v lokalnih okvirih močno odmevala vojna za ravnatelja OŠ na Ponikvi, kjer je neuspešno kandidirala njegova hčerka Jelka Godec, sicer direktorica Ljudske univerze Šentjur. |
