V letu 2020 je umrlo 24.016 prebivalcev Slovenije, od tega 11.733 moških in 12.283 žensk oziroma 3.428 (17 %) prebivalcev več kot v preteklem letu, kar je predvsem posledica epidemije covida-19.
Stopnja umrljivosti je v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji in EU upadala. Povprečna starost umrlih se zvišuje. Tako so moški v povprečju doživeli 75, ženske pa 83 let starosti, v najnovejši izdaji zdravstvenega statističnega letopisa ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Tudi v savinjski regiji se je stopnja umrljivosti povišala. Višja umrljivost je bila zaznana predvsem v starejših starostnih skupinah, katerim pripadajo v času pandemije covida-19 najbolj ranljive skupine.
Najnovejši objavljeni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje so potrdili, da je imela leta 2020 epidemija covida-19 močan vpliv na stopnjo umrljivosti. V letu 2020 je zaradi posledic okužb na svetovni ravni ugasnilo najmanj 3 milijone življenj. V Sloveniji je v pandemičnem letu 2020 skupaj umrlo 24.016 prebivalcev Slovenije, od tega 11.733 moških in 12.283 žensk oziroma 3.428 (17 %) oseb več kot v letu 2019. Stopnja umrljivosti se je glede na preteklo leto zvišala predvsem na račun višje umrljivosti v višjih starostnih skupinah.
Presežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) je v 2020 v Sloveniji znašala 18,8 %. To pomeni, da je v 2020 umrlo za 18,8 % ali 3.795 več prebivalcev kot povprečno v letih 2015–2019. Tudi leta 2021 je bila presežna umrljivost v Sloveniji okoli 15 %. Je pa v letu 2021 skupaj umrlo 23.177 prebivalcev Slovenije, kar je 839 (3 %) manj kot v letu 2020. Najbolj smrtonosni vali okužb so Slovenijo prizadeli ravno v letu 2020. Še vedno pa je bila novembra, pa tudi januarja in decembra 2021, zaznana visoka presežna umrljivost. Novembra je bila skoraj 50-odstotna, decembra in januarja pa je znašala 28 odstotkov, kažejo podatki SURS-a.
Kako je bilo v savinjski regiji
V savinjski regiji je v letu 2020 skupaj umrlo 3.080 (1.525 moških in 1.555 žensk), kar je 551 umrlih oz. slabih 22 % več kot leta 2019. Stopnja umrljivosti bila tore v naši regiji višja od slovenskega povprečja. Tudi v savinjski regiji je bilo največ presežnih smrti zaznanih v višjih starostnih skupinah.
Stopnja umrljivosti v savinjski regiji leta 2020 je bila 1.192,2 umrlih na 100 tisoč prebivalcev, kar je skoraj 50 umrlih na 100 tisoč prebivalcev več kot na ravni Slovenije (1.143,6). V letu 2019 je bila stopnja umrljivosti v savinjski regiji 982,4 umrlih na 100 tisoč prebivalcev oz. v Sloveniji pa 985,4 umrlih na 100 tisoč prebivalcev.
Po stopnji umrljivosti je bila savinjska regija leta 2020 na 7. mestu med 12 slovenskimi regijami. Višjo splošno stopnjo umrljivosti so beležili v pomurski, podravski, koroški, zasavski, posavski in primorsko-notranjski regiji. Če v obzir vzamemo samo smrti povezane s covidom-19 pa je imela savinjska regija peto najvišjo stopnjo umrljivosti. V večini regij razen koroške in savinjske je bila stopnja umrljivosti v povezavi s covidom-19 pri ženskah višja kot pri moških.
Vodilni vzrok smrti so bolezni srca in ožilja
Med vodilnimi vzroki smrti so bile leta 2020 bolezni srca in ožilja (32 % smrti), rak (27 %) in nalezljive bolezni (15 %). Leta 2019 so bile tretji najpogostejši vzrok smrti poškodbe, zastrupitve in drugi zunanji vzroki. Podobna slika kot na nacionalni, je tudi na regionalni ravni.
Živorojenih je bilo 18.514 otrok, od tega 52 odstotkov dečkov in 48 odstotkov deklic. Rodnost in celokupna stopnja rodnosti sta glede na leto 2019 upadli, z 8,8 živorojenega otroka na 1000 prebivalcev pa je Slovenija pod evropskim povprečjem.
Leta 2020 se je, predvsem zaradi čakanja na delo, dela od doma in povečane brezposelnosti, zmanjšalo število običajnih poškodb pri delu. Se je pa glede na leto 2019 povečalo celotno število prijav poškodb. Na to so vplivale prijave zaposlenih, ki so se pri delu okužili s koronavirusom in zboleli za covidom-19. Zaradi covida-19 je bilo prijavljenih skupno 6.464 poškodb pri delu.
Povprečna starost umrlih se sicer še naprej zvišuje. Tako so v povprečju moški doživeli dobrih 75, ženske pa skoraj 83 let starosti. Povprečna starost umrlih se je v zadnjem desetletju 2011–2020 zvišala za 3,7 let (pri moških za 4, pri ženskah za 3 leta), medtem ko se je v obdobju 1991–2000 povišala le za 1,8 let.
B.S., vir: Zdravstveni statistični letopis
