Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Izhodni covidni zakon: spremembe pri izolaciji, dodatkih, bolniški,…


Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po današnji seji vlade javnost seznanil s sprejetim t.i. izhodnim covidnim zakonom, v katerem je vlada združila vso ključno zakonodajo, povezano s covidom-19, ki je bila doslej zajeta v protikoronskih svežnjih 1–10. Iz izhodnega zakona je, kot je dejal, izločeno vse tisto, kar v tem trenutku ni več potrebno. Po besedah ministra predstavlja tudi pravno podlago za to, da covid-19 do pomladi sčasoma postane endemično obolenje. Minister je še poudaril, da za vzpostavljanje izrednih covid razmer ni več nobene potrebe.

Kaj določa nov zakon?

Zakon ureja vrsto področij, od covidnih dodatkov, do časa izolacije ter uveljavljanje bolniškega staleža.

V zakon je tako opredeljeno, da bodo covidni dodatki po novem v nominalnem znesku in enaki za vse. Do njih bodo upravičeni samo tisti uslužbenci, ki delajo neposredno z obolelimi za covidom-19.

Nov zakon opredeljuje tudi pravne podlage za izvajanje testiranj, se pa pri tem protokoli testiranja ne spreminjajo. Zakon določa tudi skrajševanje izolacije, strošek te pa ostaja breme države oz. ZZZS-ja. Čas izolacije bo določala stroka. Zakon daje pravno podlago za to, da stroka predlaga ukrepanja, ministrstvo pa jih implementira. Ukinjajo se tudi območja bolnišničnih rdečih in sivih con.

V dosedanjih protikoronskih zakonskih paketih je bila uvedena tudi možnost tridnevnega bolniškega staleža, ki bo vpeljana tudi v novem zakonu, vendar po vzoru razvitih držav. Minister je poudaril, da ukrep ni prinesel samo pozitivnih učinkov, saj je bilo tudi veliko zlorab, ker predlog ni bil jasno definiran. Minister je še dodal, da bo potrebno najti konsenz, na čigavo breme bo šla tridnevna bolniška. Je pa po njegovem mnenju v tem trenutku neprimerno obešati breme tridnevne bolniške na delodajalca.

Zakon obravnava tudi skrajševanja čakalnih dob. To nameravajo doseči z možnostjo nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih, tako da bodo plačila povsem primerljiva s tistimi pri zasebnikih.

Gre za intervencijski zakon, ki bo veljal do konca leta 2023. Če bo treba, se bodo lahko posamezni ukrepi podaljšati, vlada pa zakon v DZ pošilja po nujnem postopku.

Poglavitne rešitve Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, kot jih je na seji vlade izpostavilo ministrstvo za zdravje:

  • Jasnejša ureditev glede upravičencev in postopka za uveljavljanje pravice do denarne odškodnine zaradi škode, ki nastane zaradi cepljenja s cepivom proti COVID-19 ali zaradi uporabe zdravila za zdravljenje COVID-19.
  • Zagotavljanje sredstev iz Proračuna RS za testiranje s testi HAG za samotestiranje za cepljenje proti nalezljivi bolezni COVID-19 in gripi, ter za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane bolnišnične obravnave.
  • Iz sredstev proračuna se zagotovijo dodatna sredstva za naloge s področja javnega zdravja, ki jih NIJZ izvaja v zvezi s COVID-19.
  • Zagotovi se izvajanje podaljšane obravnave za potrebe zagotavljanja zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje. Predviden finančni učinek je 3,5 milijonov evrov.
  • Določi se pravne podlage za vzpostavitev ambulante za neopredeljene zavarovane osebe z namenom zagotovitve dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse zavarovane osebe, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Upoštevajoč navedeno bo letni strošek znašal približno 8,5 milijonov eurov.
  • Zakon predvideva ukrep začasne razporeditve zaposlenega k izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki bo imel povečan obseg dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe na COVID-19.
  • Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za dodatnih 70 specializacij s področja klinične psihologije, in sicer: 30 specializacij v letu 2023 in 40 specializacij v letu 2024.
  • Zakon navaja, da dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine pripada zdravniku, ki mu je na podlagi nacionalnega razpisa ali razpisa za izvajalca odobrena specializacija v letu 2023, in sicer v višini 1000 eurov bruto mesečno.
  • Vzpostavi se pravna podlage za nagrajevanje zaposlenih v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki neposredno delajo z obolelimi za COVID-19. Zaposleni je upravičen do dodatka do največ 900 eurov bruto mesečno za čas neposrednega dela z obolelimi.
  • Iz proračuna se zagotovijo finančna sredstva izvajanje mikrobiološke preiskave sekvenciranja genoma SARS-CoV-2 in spremljanja virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah ter natančne karakterizacije variantnih virusov.
  • Zakon predvideva spremembo načina izplačevanja zadržanosti od dela zaradi izolacije zaradi potrjene okužbe z virusom SARS-CoV-2
  • Z namenom skrajševanja čakalnih dob in zmanjšanje števila čakajočih se zagotovi nov vir financiranja opravljenih zdravstvenih storitev, ki je bil že opredeljen za namen izvedbe nacionalnega razpisa za leti 2021 in 2022, vendar ni bil izkoriščen. Za opravljanje teh storitev je dodana tudi možnost vodstvom zdravstvenih izvajalcev, da ustrezno plačajo kader, ki je pripravljen delati več storitev, tudi izven rednega delovnega časa. Dodan je tudi odstop od zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, s čimer se vzpostavi oprostitev plačila posebnega davka na izplačila na podlagi podjemne pogodbe, ki se bodo sklepale z lastnimi zaposlenimi za namen izvedbe večjega obsega storitev.
Covid-19 statistika

Včeraj je bilo opravljenih skupaj 9.218 testov na virus SARS-CoV-2. Izvidi testov so potrdili skupno 2.154 okužb, kar je 16,6 % manj kot teden prej, ko je bilo potrjenih 2.582 okužb.

Število aktivno okuženih prebivalcev Slovenije je 30.312. 7-dnevno povprečje števila dnevno okuženih je po podatkih Covid-19 Sledilnika 2.032.

Hospitaliziranih, katerih vodilna diagnoza je covid-19, je po podatkih Covid-19 Sledilnika 125 bolnikov. Od vseh jih trenutno 26 potrebuje intenzivno covid nego. Bolnišnice so včeraj skupaj sprejele 15 obolelih, odpustile pa 16 prebolevnikov. Včeraj je umrl 1 oboleli za covidom-19. Od začetka epidemije je skupaj umrlo 6.848 bolnikov s covidom-19.

Epidemiološko stanje na Celjskem

Na Celjskem oz. savinjski regiji je bila potrjena 243 okužba (prejšnji teden 299). Največ v občinah Celje 41 in Velenje 43, brez okužb so bili včeraj v občinah Solčava, Gornji Grad in Rečica ob Savinji.

Splošni bolnišnici Celje je po podatkih Covid-19 Sledilnika hospitaliziranih 20 bolnikov (dan prej 19), katerih vodilna diagnoza je covid-19. V SB Celje so včeraj sprejeli 1 obolelega za covidom-19.

foto: pixabay