Znana je lestvica 100. najbogatejših Slovencev 2021, ki jo vsako leto pripravlja revija Manager. Že osmo leto zapored sta na samem vrhu Iza Sia in Samo Login.
Med najbogatejšimi Slovenci so tudi tokrat imena s Celjskega, s tem da je letos prišlo do zamenjave na vrhu regionalne lestvice, ki tokrat pripada Kozjanskemu. Tudi sicer se je lestvica premešala, na njo pa je prišlo tudi nekaj novincev in povratnikov.
Iz regionalne lestvice so letos izpadli družina Grilj – lastnica podjetja Konus Konex, Iztok Špan – lastnik in direktor podjetja Tajfun Planina ter, kot so ga lani označili snovalci lestvice, skrivnostni žalski podjetnik Boštjan Marovt.
Povsem na vrhu lestvice 100 najbogatejših Slovencev tudi letos ni prišlo do spremembe. Na prvem mestu namreč še vedno kraljujeta Iza Sia in Samo Login, ki sta se zasebno lani sicer razšla, a sta poslovno še vedno povezana preko Login5 Fundacije. Njuno bogastvo je ocenjeno isto kot lani in znaša 689 milijonov evrov.
Na drugem mestu sta tudi letos ustanovitelj Studia Moderna Sandi Češko in njegova partnerica Livija Dolanc s 355 milijonov evrov ocenjenega premoženja. Tretja je družina Šešok, ki si lasti družbo Iskra. Pod palcem imajo 275 milijonov evrov oz. več kot dvakratnik lanskega premoženja. Četrti na lestvici je nekdanji sodelavec Loginovih Marko Pistotnik, ki ostaja pri 210 milijonih, ki jih je dobil s prodajo podjetja Outfit7. Za en milijon zaostaja družina Lah s Steklarno Hrastnik in Ceeref. Novinca med prvo deseterico, Vesna in Dari Južna, sta se s 73-odstotno rastjo premoženja zavihtela na šesto mesto. Najbogatejšo stoterico pa je z 29,4 milijona evrov letos prvič ujel košarkarski zvezdnik Luka Dončić. Medtem je Goran Dragić prišel na 30. mesto (lani 27. mesto) lestvice s premoženjem ocenjenim na 54,9 milijonov evrov. Na lestvici je tudi hokejski zvezdnik Anže Kopitar. Zaseda 69. mesto (lani 53. mesto) s premoženjem ocenjenim na 34,8 milijonov evrov.
Stoterica letos najbogatejših Slovencev je veliko bogatejša, kot stoterica preteklega leta. Skupaj imajo kar 7,1 milijarde evrov premoženja in so z naskokom najbogatejši doslej, ugotavljajo na reviji Manager.
Pričujoč je tudi podatek, da so najbogatejši lani uspeli premoženje povečati za 147 milijonov, letošnja stoterica pa za skoraj desetkrat toliko, in sicer za 1,3 milijarde. Gre za največje povečanje po letu 2008 in je posledica visokih vrednotenj na delniških trgih, ki so podlaga za oceno premoženja, pa tudi dobrega poslovanja, razdolževanja, povečevanja denarnih blazin, v nekaterih primerih pa tudi uspešnih prevzemov, pravijo snovalci lestvice.
Lani je bilo za vstop na lestvico dovolj 20,9 milijona evrov, letos je premoženje stotega vredno 27,7 milijona.
Tudi najbogatejši mladi Slovenci, med katere se štejejo najbogatejši stari do 40 let, so letos še bogatejši. Premoženje prve deseterice je ocenjena na 582 milijonov evrov, kar je za dobrih 15 odstotkov več kot lani. Spodnja meja za uvrstitev med prvih deset se je od lani dvignila za tretjino, na 30 milijonov.
Prvih deset med najbogatejšimi in najbogatejšimi mladci
Prvo deseterico najbogatejših sestavljajo (ime/ocenjeno premoženje v letu 2021/sprememba glede na leto 2020): Iza Sia in Samo Login – 689 milijonov EUR (0 %), Sandi Češko in Livija Dolanc – 355 milijonov EUR (+3 %), družina Šešok – 275 milijonov EUR (+129 %), Marko Pistotnik – 210 milijonov EUR (0 %), družina Lah – 209 milijonov EUR (+27 %), Dari in Vesna Južna – 202 milijonov EUR (+73 %), Joc Pečečnik – 199 milijonov EUR (/), Damian Merlak – 183 mio EUR (+ 24 %), Igor Akrapovič – 174 milijonov EUR (+25 %), Tone Strnad – 142 mio EUR (+21 %).
Deseterico najbogatejših mladih sestavljajo: Damian Merlak (Bitstamp) – 183 milijonov EUR, Nejc Kodrič (Bitstamp) – 108 milijonov EUR, Goran Dragić (Toronto Raptors) – 54,9 milijonov EUR, Tadej Miklič (Outfit7) –52,7 milijonov EUR, Matej Romih (Outfit7) –52,7 milijonov EUR, Rok Slapar (HS Plus) – 47,4 milijonov EUR, Anže Kopitar (LA Kings)– 34,6 milijonov EUR, Franc Gregorčič (z deležem v družinskem podjetju G4 Group) – 30,0 milijonov EUR, Gašper Gregorčič (z deležem v družinskem podjetju G4 Group) – 30,0 milijonov EUR, Luka Dončić (Dallas Maverics) – 29,4 milijonov EUR.
Iz deseterice mladih milijonarjev je izpadel Celjan Črt Cencelj (Inel), katerega premoženje je bilo lani ocenjeno na 33,2 milijonov EUR.
Dva s Celjskega v TOP 20 skokov
Na lestvici 20 največjih skokov preteklega leta sta se uvrstila tudi dva predstavnika s Celjskega. To je družina Jager (Jagros d.o.o.) na 7. mestu, ki je premoženje povečala za kar 48 % ter Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak (Inpos d.o.o.) na 12. mestu, ki sta premoženje povečala za 34 %. Prva na tej lestvici je družina Šešok (Iskra), ki je premoženje povečala kar za 129 %.
In kdo so najbolj bogati na kozjanskem, Obsotelju in Celjskem?
Letos je na lestvici 13 predstavnikov s širšega celjskega območja, torej dva več kot lani, med njimi pa je tudi nekaj z območja Kozjanskega in Obsotelja. Prvo mesto na regionalni lestvici na Celjskem letos prvič zavzema predstavnik našega območja.
Za preboj med najbogatejše na Celjskem ste morali letos imeti vsaj 28,5 mio evrov premoženja, kar je 6,5 mio evrov več kot lani.
Najbogatejši s Kozjanskega in Obostelja
14. mesto (lani 17. mesto z 79,7 mio evri) – 118,0 mio evrov (+48 %)
Letos je prvo mesto na lestvici predstavnikov s Celjskega prvič zasedla družina Jager, ki ima v lasti trgovsko podjetje Jagros s sedežem v Rogaški Slatini. V tem podjetju je predlani prišlo do korenitih sprememb v lastniški strukturi, saj je ustanovitelj in dozdajšnji direktor podjetja Franc Jager prepustil vodenje podjetja sinovom Alešu, Boštjanu in Mihi, sam pa ustanovil podjetje Gradnje Jager. Tudi lastništvo podjetja Jagros se je ob tem opazno spremenilo. Oče Franc, ki je imel 46-odstotni lastniški delež v podjetju, je že predlani podjetju prodal svoj 35-odstotni delež, lani pa še preostalih 11 odstotkov in tako ni več lastnik podjetja. Tudi delež njegove žene Marije se je s 24 odstotkov zmanjšal na štiri. Sinova Boštjan in Aleš imata po novem vsak po 20 odstotkov podjetja, Miha pa 10 odstotkov.
Rast trgovske verige, v katerem je trenutno zaposlenih 832 ljudi, je bila v zadnjih letih financirana predvsem z lastnimi sredstvi. Leta 201je bilo v bilancah prvič zaznati 7 milijonov dolga, ki pa je nastal zgolj zaradi poplačila lastniškega deleža Franca Jagra, kar se všteva v rast premoženja družine. Skupina ima sicer 9 milijonov evrov dolga, kar pa je manj od 11 milijonov evrov na računih bank. Lani so število prodajaln povečali na 40, letos pa so odprli še trgovino v Mozirju. Skupina Jagros je 2019 od DUTB kupila tudi Ptujske pekarne in slaščičarne.
Skupina Jagros je lani ustvarila 169 mio evrov prihodkov in 12,2 mio evrov dobička, kar je največ doslej. Letos načrtujejo 11 % rast, na 188 mio evrov prihodkov, a z desetino nižjim dobičkom.
Podjetje Gradnje Jager, Franca Jagra, je v drugem letu ustvarilo 1,7 mio evrov prihodkov in poslovalo s petimi tisočaki čistega dobička, tako da na celotno premoženje družine to opazneje ni vplivalo.
54. mesto (/) – 42,4 mio evrov (/)
Franc Pišek, lastnik Pišek Vitli Krpan se po letu dni odsotnosti vrača na lestvico najbogatejših. En odstotek podjetja ima v lasti njegova žena Marta Pišek.
Podjetje Pišek Vitli Krpan proizvaja specializirane stroje za gozdarstvo in je bilo letos razglašeno za srebrno Gazelo. Podjetje ima zaposlenih 222 oseb, izvozijo pa 83 % vseh izdelkov. Po predlanskem upadu prodaje, so lani zabeležili 15 % rast in ustvarili 34,3 mio evrov celotnih prihodkov ter 6,2 mio evrov čistega dobička, kar je največji dobiček doslej in večji od seštevka prejšnjih treh let skupaj.
94. mesto (lani 60. mesto s 29,7 mio evri) – 28,5 mio evrov (-4 %)
Družina Moškotevc, ki je bila lani novinka na lestvici najbogatejših, je letos zabeležila padec za 34 mest. Večina premoženja družine je v dveh podjetjih, in sicer VOC Ekologija in podjetje Ahac. Direktor VOC Ekologije je Roman Moškotevc, lastniki pa so s po 25 odstotnima deležema Žan in Neža Moškotevc, 50 odstotkov pa pripada Janezu Škobernetu. Roman Moškotevc je 100-odstotni lastnik podjetja Ahac d.o.o..
V podjetju VOC Ekologija je zaposlenih 412 ljudi. Podjetje se ukvarja z gradbenimi posli, ima pa tudi koncesijo za vzdrževanje več kot dva tisoč kilometrov državnih in lokalnih cest. V lasti imajo tudi dva kamnoloma, potegovali pa so se tudi za nakup kamnoloma Pirešica v stečaju, katerega največji upnik je prav VOC Ekologija, a so bili na dražbi neuspešni. Nakupna cena kamnoloma v Pirešici je bila precej visoka, 20 mio evrov, bo pa kamnolom eden izmed glavnih virov materiala prti gradnji tretje razvojne osi. Skupini so so lani prihodki upadli za 3 %na 50,9 mio evrov. Čisti dobiček pa se je skrčil za 17 % na dobre 3 mio evrov.
Podjetje Ahac je večino prihodkov ustvarilo z distribucijo pijač, a z leti dodajajo tudi nove dejavnosti. Z nakupom blagovne znamke Droga pa so vstopili tudi v proizvodnjo hrane. V svoj portfelj so dodali tudi tehnične izdelke in izdelke široke potrošnje. Lani so ustvarili 41,2 mio evrov prihodkov kar je okoli 10 mio evrov manj kot leto prej. Čisti dobiček pa je znašal dober milijon evrov, torej podobno kot leto prej.
Preostali najbogatejši s Celjskega
16. mesto (lani 13. mesto s 96,4 mio evri) – 107,0 mio evrov (+11 %)
Po nekaj zaporednih letih na vrhu regionalne lestvice, se je morala letos z drugim mestom zadovoljiti družina Strašek, ki ima v lasti podjetje KLS Ljubno z več kot 40-letno zgodovino. Še dve leti nazaj je KLS Ljubno na lestvici najbogatejših zastopal samo ustanovitelj podjetja Bogomir Strašek, ki pa je v zadnjem letu dni med bližnje sorodnike razdelil del premoženja. Lastniški delež v podjetju: še vedno največji delež ima Bogomir Strašek, ki je ostal 50,3 odstotni lastnik. Barbara Strašek Mirnik ima 24,7 odstotka, Nataša Strašek 20 odstrotkov, žena Frančiška Strašek pa 5 odstotkov.
V podjetju KLS večino proizvodnje izvozijo, od tega 16,7 % izdelkov na Kitajski trg. Leto 2020 je bilo zelo zahtevno za avtomobilsko industrijo, čemur se ni izognilo niti podjetje KLS Ljubno, ki so se mu prihodki v prvem poolletju zmanjšali za kar 22 %, v drugi polovici pa so se razmere nekoliko normalizirale, kar se je poznalo v 4 % povečanja prihodkov. Kljub vsemu je KLS posloval bolje v primerjavi z drugimi podjetji v isti panogi. Njihovi prihodki so tako upadli za “le” 8 % (v panogi je bilo povprečje 16 % upad) in so ustvarili 41,9 mio evrov prihodkov. Letos namravajo v naložbe nameniti 10 mio evrov. Lani so ustvarili tudi 9,6 mio evrov čistega dobička. Zaposljujejo 241 ljudi.
37. mesto (lani 31. mesto s 52,7 mio evri) – 52,7 mio evrov (+/- 0 %)
Matej Romih, ki izvira iz Celja, je bil prek svoje ciprske družbe Romih 4,64-odstotni lastnik britansko-ciprske družbe Outfit7.
Matej Romih je eden od vlagateljev v zasebni naložbeni sklad Alfi PE, ki se ukvarja z nakupi malih in srednjih predvsem slovenskih podjetij. V omenjeni sklad so vplačali še nekateri drugi nekdanji lastniki Outfita7. Njegovo ocenjeno premoženje 52,7 mio evrov ostaja enako že nekaj let. Preko svojega ciprskega holdinga je v zadnjem letu dokapitaliziral družbo Mlado8, ki vlaga v nepremičnine. Romih je tudi največji, 40-odstotni lastnik Ribarjeva rezidenca, ki v Celju gradi 52 stanovanj višjega cenovnega razreda. Romih tudi letos zaseda peto mesto na lestvici mladih milijonarjev.
40. mesto (lani 42. mesto z 37,2 mio evri) – 50,0 mio evrov (+34 %)
Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak, lastnika podjetja Inpos, ki se ukvarja s trgovino na debelo in drobno s tehničnim blagom, sta letos premoženje povečala za kar 34 %. Hčerka Maša je v lastništvo podjetja z deležem 51,34 odstotkov vstopila konec leta 2019. Podjetje Inpos se je v 30-letni zgodovini razvilo v vseslovensko trgovsko družbo, ki trenutno zaposljuje 233 ljudi.
Leto 2020 je bilo za podjetje Inpos znova rekordno. Prihodke od prodaje so povečali za 17 % na 53,4 mio evrov, čisti dobiček pa za 35 % na dobre 3 mio evrov. Poleg Inposa si Pfajfarja lastita še podjetje Lesoprodukt ter polovična lastnika nakelskega trgovca metalurških izdelkov Mersteel SSC.
57. mesto (/) – 39,8 mio evrov (/)
Uroš Merc, se po letu 2017 vrača na lestvico. Merc izvira iz Šoštanja in je 66 odstotni lastnik skupine 13 podjetij Bisol Group, ki proizvaja silicijeve fotonapetostne module za komercialno in osebno rabo. 90 % celotne proizvodnje prodajo v 90 držav, kar skupino uvršča med večje slovenske izvoznike.
Lani je skupina, ob zelo uspešnem zadnjem četrtletju, ustvarila 44,6 mio evrov prihodkov od prodaje, kar je 14 % več kot leto prej. Čisti dobiček je presegel 4 mio evrov in je bil najvišji doslej. To je tudi vplivalo na vrnitev Merca na lestvico. Skupina je imela konec prejšnjega leta zaposlenih 192 oseb.
60. mesto (lani 35. mesto s 47,3 mio evri) – 38,6 mio evrov (-18 %)
Naslednji milijonarji s Celjskega so družina Albreht oz. predsednik uprave Zlatarne Celje in večinski (76 % lastnik) Bojan Albreht.
Skupina Zlatarna Celje, ki ima hčerinske družbe tudi na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Avstriji, se ukvarja predvsem s proizvodnjo nakita in podobnih izdelkov ter trgovino na debelo in drobno z nakitom, urami in bižuterijo. Zlatarna Celje obsega 39 prodajaln v Sloveniji in 57 v tujini.
Zlatarna Celje proizvaja lastne zlate ploščice in trguje z zlatimi palicami, leta 2012 pa je razširila svojo dejavnost še na hotelirstvo. V ljubljanskem BTC so odprli hotel Plaza, ki je od decembra 2015 del franšizne verige Radisson Blu. Pred časom so tudi kupili zemljišče in projekt gradnje hotela ob poslovni stavbi Telekoma Slovenije na Bavarskem dvoru. Gradnja se je začela leta 2019, a se je pri tem projektu tudi nekoliko zapletalo, saj jim je inšpekcija odredila rušenje že zgrajenega in vrnitev v prvotno stanje. Prvi hotel A Tower vreden 40 mio evrov naj bi odprli že prihodnje leto.
Skupina je lani utrpela velik upad prihodkov predvsem na račun epidemije, ki je močno udarila v hotelski turizem, kar je prizadelo predvsem hotelski del skupine. Prihodki skupine so tako lani upadli za 13 %, čisti dobiček pa je s 6,8 mio evrov zgrmel na 1,4 mio evrov. Tudi število zaposlenih se je zmanjšalo s 403 na 344.
66. mesto (lani 22. mesto s 66,3 mio evri) – 36,0 mio evrov (-46 %)
Potem ko sta predlani zabeležila najvišji skok na lestvici milijonarjev s Celjskega sta Ivan in Črt Cencelj, lastnika celjskega podjetja Inel d.o.o., letos zabeležila ogromen padec premoženja. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo naprav za označevanje, kontrolo in verifikacijo v farmaciji, specializiranih naprav za avtomatizacijo v industriji, etiketirnih naprav ter naprav za označevanje izdelkov. Podjetje, ki sta ga leta 1989 ustanovila Ivan in Magdalena Cencelj, in je v preteklih letih raslo neverjetno hitro.
Ob pandemiji so namreč prihodki podjetja upadli kar za 59 %, na 11,2 mio evrov, medtem ko je čisti dobiček zgrmel z 11,7 mio evrov na 1 mio evrov. Na domačem trgu so dosegli le 69 % prodaje, število zaposlenih pa se kljub temu ni zmanjšalo tako drastično. Ob koncu leta 2020 so tako zaposlovali 159 oseb oz. pet manj. Konec leta 2019 je imelo nezadolženo podjetje na računu in v depozitih kar 12 milijonov evrov. To pa je lani še povečalo na 20 mio evrov.
68. mesto (/) – 35,2 mio evrov (/)
Povratnik na lestvici je je Izidor Krivec, ki s svojo družbo Amur Inženiring obvladuje 60 odstotkov Celjekih Mesnin. Poleg tega obvladuje tudi Radgonske gorice, Pršutarno S’Krasa in mesnico Ledas.
Krivec se je na lestvico vrnil po zaslugi boljših poslovnih rezultatov skupine. Čisti dobiček so namreč lani povečali za kar 160 % na 5,2 mio evrov, kar je največ v zadnjem desetletju. Prihodki od prodaje pa so se sicer zmanjšali za 4 % na 92,8 mio evrov.
77. mesto (/) – 32,2 mio evrov (/)
Novinka na lestvici je družina Pušnik, ki si lasti žalsko družbo EHO Elektrika, ki projektira, razvija in gradi hladilne sisteme ter komercialne in industrijske hladilnice. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1989 in se je razvilo iz obrti Janeza Pušnika. Čisti prihodki od prodaje so lani znašali rekordnih dobrih 25 mio evrov oz. 20 % več kot leto prej. Več kot 90 % prodaje izvozijo v tujino. Tudi čisti dobiček so lani povečali za 42 % na 2,6 mio evrov. Podobne rezultate kot lani, pričakujejo tudi letos, ko so začeli poslovati v novi stavbi.
84. mesto (lani 78. mesto s 24,8 mio evri) – 30,4 mio evrov (+22 %)
Miran Zagožen se je po lanskem povratku na lestvico, na njej obdržal tudi letos. Zagožen je lastnik dveh podjetij. Podjetja Aplast iz Žalca, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas in je v tej panogi eno vodilnih v Sloveniji in regiji ter podjetja Zagožen iz Žalca, ki je specializirano za prodajo izdelkov za zunanji vodovod in kanalizacijo.
Lani so skupni prihodki obeh podjetij dosegli 25,7 mio evrov, kar je skoraj identično kot leto prej. Čisti dobiček podjetij pa je bil lani skoraj 3 mio evrov oz. 1,4 mio evrov več kot leto prej. Tudi za letos napovedujejo podobno poslovno leto, le da bi lahko bilo, zaradi draženja surovin, dobička nekoliko manj. Nezadolženost podjetja in rast dobička so privedli do rekordne vrednosti podjetja (30,4 mio evrov).
93. mesto (/) – 28,6 mio evrov (/)
Novinec na lestvici je Peter Ofentavšek, ki je lani postal direktor in lastnik konjiškega podjetja Oplast, ki ga je pred dobre pol stoletja ustanovil oče Anton.
Podjetje zaposljuje 200 ljudi, ukvarja pa se z brizganjem in predelavo plastičnih mas. Njihova paradna znamka pa je profesionalno orodje Kraftgrip. Več kot tri četrtine prihodkov ustvarijo v tujini. Podjetje upravlja tudi z bencinsko črpalko v Tepanju, enoto podjetja pa imajo še v Kobaridu. Lani so prihodke povečali za 4 % na 20,6 mio evrov, dobiček pa skoraj podvojili na rekordnih 2,7 mio evrov.
B.S., vir: revija Manager, foto: pixabay
