Po zdravstveni krizi se že dlje časa napoveduje tudi ekonomska kriza. Vrtoglave cene energentov na svetovnih trgih, težave z dobavo surovin in dražitev le-teh za industrijsko proizvodnjo ter podpovprečna kmetijska letina napovedujejo cel sklop podražitev.
Ali bodo morali svoje storitve in izdelke podražiti tudi naši proizvajalci in kako se trenutno dogajanje na svetovnih trgih odraža v proizvodnji, smo povprašali nekaj proizvajalcev in ponudnikov v naših krajih.
Najbolj na udaru so ta čas cene elektrike in naftnih derivatih. Cene elektrike so se na svetovnih trgih v zadnjem času zaradi višanja cen emisijskih kuponov in cen zemeljskega plina podvojile. Višajo se tudi cene plina in naftnih derivatov. Cena prvega je zrasla za okoli 10 odstotkov, cene pogonskih goriv pa so se v zadnjem letu zvišale za okoli 40 odstotkov. Posledično se draži praktično vse, od industrijske proizvodnje, mojstrskih storitev in vse do osnovnih življenjskih potrebščin. Val podražitev pa očitno lahko pričakujemo konec tega in v začetku prihodnjega leta.
Podražitev pri največjem ponudniku električne energije na Celjskem letos še ne bo, tudi komunala letos po isti ceni
Medtem ko je eden izmed ponudkov električne energije na slovenskem trgu napovedal, da bo s 1. decembrom ceno elektrike na rednem ceniku podražil za 21 do 36 odstotkov, kar se bo po nekaterih izračunih na mesečni položnici poznalo za 10 do 15 odstotkov višjem znesku, pa temu vsaj letos se še bo sledila večina ostalih proizvajalcev.
Andrej Krek iz ECE d.o.o., največjem ponudniku elektrike na Celjskem, razlagajo: »Cene električne energije in zemeljskega plina se oblikujejo na širšem evropskem trgu in so odvisne od mnogih dejavnikov, kot so vreme, cene emisijskih kuponov, ponudba, povpraševanje, politične negotovosti in drugo. V letošnjem letu opažamo skokovito rast cen energentov za prihodnja obdobja, kar v primeru, da energenti te ravni cen zadržijo, pomeni spremembo cen na dolgi rok tudi za naše končne kupce. Ker pa nakup energentov izvajamo terminsko v naprej in cene na drobnoprodajnem trgu posledično z zamikom odražajo gibanje cen na veleprodajnem trgu lahko potrdimo, da cen v letošnjem letu ne bomo spreminjali,« pravijo in dodajajo, da bodo v to prisiljeni v prihodnjem letu, v kolikor ne bo prišlo do znatnega znižanja cen na nabavnih trgih. Kakšen naj bi bil odstotek podražitve, če bo do te prišlo, nam niso odgovorili.
Tudi komunala se letos še ne bo dražila, zagotavljajo v OKP Rogaška Slatina do.o., kjer letos beležijo slabo leto v poslovanju, kar pa pripisujejo okrnjenemu delovanju turistične dejavnosti v prvem polletju letošnjega leta. Dvig cen materialnih stroškov jim še dodatno otežuje poslovanje. Samo stroški goriva so se v primerjavi z lanskim letom dvignili za 14,2 odstotka, opazne so tudi višje cene pri nabavi
ostalega materiala. Vendar letos ne planirajo dviga cen. »Bomo pa o tem morali v prihodnje razmišljati, saj investicije občin v infrastrukturo vplivajo na dvig stroškov amortizacije in posledično na omrežnine. Glede na to, da so količine iz leta v leto nižje, se ustvarja pritisk na cene storitev, saj prihodki od izvajanja gospodarskih javnih služb ne pokrivajo stroškov, ki pri njihovem izvajanju nastajajo,« je zapisala Anita Staroveški.
V primežu višanja cen tudi industrija, ki išče alternative za nižje stroške proizvodnje
Omenjena višanja cen pa dražijo tudi proizvodnjo v industrijskih obratih, kar pa po zagotovilih naših sogovornikov še ne ogroža njihove dejavnosti. V šmarskem visokotehnološkem podjetju Vitli Krpan s proizvodnjo gozdarskih in kmetijskih strojev, ki trenutno zaposluje 250 ljudi, zadnje leto ocenjujejo za uspešno, a pravijo, da so jih trenutne razmere prav tako prisilile v iskanje rešitev kot tudi podražitev svojih izdelkov.
»Tudi v našem podjetju se letos srečujemo z občutno podražitvijo nekaterih surovin. Posledično so višji tudi stroški proizvodnje. Posebnega pomanjkanj
a surovin do sedaj nismo občutili, saj imamo zaradi nabavne politike v veliki meri zagotovljen material. V pretežni meri smo samooskrbni in tudi stremimo k temu, da čim več sestavnih delov izdelamo sami. Slednje nam omogoča in nam bo tudi v prihodnje, da zagotavljamo sorazmerne dobavne roke in prihranimo pri transportu materiala,« pravi Gregor Globočnik in dodaja, da so bili zaradi podražitve nekaterih surovin in energentov primorani narediti manjšo korekcijo končnih prodajnih cen, da pa se z optimizacijo proizvodnje in vlaganjem v avtomatizacijo ter digitalizacijo trudijo te podražitve zmanjšati na minimum. Kljub nepredvidljivemu obdobju še zaposlujejo. Obeti za prihodnje leto so dobri, saj kot pravijo, so kot podjetje sposobni hitro reagirati na stalno se spreminjajoče okoliščine na trgu.
»Največji problem pri nas je ta čas pomanjkanje določenih surovin in blaga ter zadnji čas dvig cene energentov, tako elektrike, kot tudi goriv, kar predstavlja tudi višje cene transportov,« pa o trenutnem vplivu dogajanja na trgu pravi Aleš Seidl, direktor šmarskega podjetja AS System d.o.o., kjer sicer pravijo, da jim je covid situacija dala tudi pozitivne rezultate, saj se je veliko obstoječih in novih kupcev vrnilo v Evropo in s tem pospešilo njihovo proizvodnjo.
Ker naročilo osnovnih materialov poteka vnaprej za obdobje od treh do šestih mesecev, imajo le-te zagotovljene, ne vedo pa kašna bo njihova cena. »Sicer trenutna situacija napoveduje resne čase, ki zahtevajo vsakodnevno spremljanje dogajanja in sprotno prilagajanje, predvidevamo pa , da bomo obdobje dobro prestali in se dodatno okrepili z zaposlenimi in tako zadovoljili naše kupce,« pravi Seidl. Tudi v tem podjetju načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu dodatno zaposlili od 10 do 15 delavcev.
E.Š., foto: splet
