Šmarski občinski svetniki potrdili odločitev o odkupu dvorca Jelšingrad

5. 5. 2021 19:24

Občinski svetniki Občine Šmarje pri Jelšah je na četrtkovi seji soglasno potrdil namero za občinski odkup celotnega dvorca Jelšingrad, s čimer bi končali dolgoletno sago okoli lastništva nad tem zgodovinskim spomenikom, ki propada že desetletja.

Na Občini Šmarje pri Jelšah so sicer že oktobra lani, ko so propadla pogajanja za nakup dvorca Jelšingrad s strani lokalnega podjetnika Franca Jagra, sklenili, da želijo postati lastniki manjšinskega 10-odstotnega lastniškega deleža dvorca, zaradi katerega naj bi se vsi dosedanji posli izjalovili. Sedaj pa se je Občina Šmarje pri Jelšah odločila, da bo po zgledu Občine Podčetrtek, ki je nedavno uspešno odkupila grad Podčetrtek, tudi sama skušala odkupiti propadajoči dvorec Jelšingrad v celoti in ga tako rešiti pred popolnim propadom.

Občina Šmarje pri Jelšah si že vrsto let prizadeva za prodajo dvorca Jelšingrad s pripadajočimi stavbnimi zemljišči. Slednja so v lasti občine, lastništvo nad dvorcem pa je v rokah večjega števila zasebnih lastnikov.

V preteklosti se je pojavilo že kar nekaj potencialnih kupcev, ki so praviloma želeli odkupiti celoten kompleks in so imeli z dvorcem smele načrte, a se je praviloma zapletlo pri prodaji manjšinjskega (3 %) lastniškega deleža dvorca. Zapleti v zvezi s slednjim naj bi bili po neuradnih informacijah tudi razlog za propad posla z lokalnim podjetnikom Francem Jagrom, za katerega se je že zdelo, da bo vendarle odkupil dvorec. Jager je sicer uradno takrat kot poglavitni razlog za odstop od posla navedel, da se želi bolj osredotočiti na nepremičninske posle, v katere se je podal že pred tem.

Ker je bila občina v svojih željah po prodaji gradu  vedno le pasiven udeleženec, lastniki pa so imeli zelo različne poglede na prodajo, predvsem pa na vrednost deležev, so se odločili, da bodo dvorec skušali odkupiti kar sami ter pridobiti lastništvo nad celotnim kompleksom Jelšingrad oz. vsaj 97 % deležem tega. Dvorec je namreč v vseh teh letih in neuspešnih poskusih prodaje že močno načel zob časa. Ker lastniki niso zainteresirani za preprečevanje propadanja, želi občina to ustaviti z nakupom in revitalizacijo dvorca.

“Glede na nedvomno izjemno vrednost kulturnega spomenika in neuspešne poizkuse prodaje, se zavedamo, da je nakup dvorca s strani občine in zaustavitev propadanja, najboljša rešitev. S pridobitvijo lastništva lahko občina delno prepreči nadaljnje propadanje notranjosti in zunanjosti objekta,” je med drugim zapisano v obrazložitvi odločitve občine.

Koliko namerava občina odšteti za dvorec?

Lastništvo nad dvorcem je v rokah štirih lastnikov. Večinski 90 % lastniki gradu so dediči Georga Zečevića, ki so vseskozi pripravljeni na prodajo svojega deleža v višini 290.000 evrov. Manjšinjski 10 % lastniki dvorca pa so Babič, Staroveški in Gobec, ki pa si o cenah svojih deležev niso enotni. Dva od teh sta namreč svoj delež pripravljena prodati po ceni 35.000 evrov, eden pa za 3 % delež pričakuje 100.000 evrov (neuradno naj bi šlo za delež Terezije Gobec, o katerem ima besedo nekdanji glavni akter pri propadlem projektu Golf kluba Jelšingrad Damjan Gobec). Glede na trenutne zahteve kupcev bi morala občina za dvorec odšteti skupaj 460.000 evrov, če pa bi vsi manjšinski lastniki pristali na ceno 35.000 evrov pa bi kupnina za dvorec znašala 395.000 evrov oz. 360.000 evrov za 97 % delež dvorca.

V primeru, da če ne bi mogla skladno z uradno cenitvijo odkupiti manjšega deleža dvorca, Občina ne izključuje tudi možnosti razdružitve.

Občina ima trenutno v proračunu za tovrstne nakupe v letu 2021 sicer na voljo le še 10.000 evrov. A velik del sredstev bi lahko predstavljala prerazporeditev sredstev v višini 350.000 evrov, ki so bila v proračunu 2021 prvotno rezervirana za nakup proge za motokros v Lembergu, kjer pa je lastnik naposled posel sklenil s svetovnim motokrosističnim prvakom Timom Gajserjem. Preostala sredstva za nujno zaustavitev propadanja dvorca Jelšingrad pa bi lahko občina pridobila tudi na razpisih Ministrstva za kulturo ter v proračunu občine.

Kakšni so načrti občine ob uspelem odkupu dvorca?

Občina Šmarje pri Jelšah si želi v prvem koraku odkupiti vse deleže lastnikov, ki želijo Jelšingrad prodati, torej vsaj 97 % dvorca, ki bi občino stal okoli 350.000 evrov. Po odkupu bi sledilo takojšnje popravilo strehe in zaščita orientalskih stropov. Želja občine je tudi ohranitev in restavriranje najpomembnejše originalne sestavine dvorca, ki se nahajajo v južnem delu vzhodnega trakta (osrednja veža, mavrska soba, baročna viteška dvorana, mavrska dvorana, knjižnica,…) in bi postali javno dostopni reprezentančni občinski prostori. Za ureditev preostalega dela dvorca bi občina iskala zasebnega partnerja, ki bi lahko v dvorcu uredil restavracijo s hotelom in prostori za potrebe golfa. Na zahodni dvoriščni strani občina namerava rekonstruirati nekdanji baročni park ter sanirati drevored in parkovni gozd iz 19. stoletja.

Obnova dvorca s parkom in manjšega objekta ob dvorcu naj bi bila končana v največ petih letih.

Se bo v Šmarju ponovno igral golf?

Že pred približno tridesetimi leti je Zdravilišče Rogaška zastavilo ambiciozen projekt ureditve golf igrišča na 40 hektarjev velikem zemljišču okoli dvorca Jelšingrad. Izdelavo načrtov so takrat zaupali svetovno znanemu švicarskemu strokovnjaku Donaldu Harradinu, za vodjo projekta pa določili Tjašo Gregorič, ki si je izkušnje nabrala pri podobnem projektu na Bledu. Struktura igrišča je bila zasnovana na predpostavki, da bodo spremljajoči prostori umeščeni v dvorcu in manjšem objektu ob njem, dovolj velika površina okoli stavb pa je zadoščala za izpeljavo popolnega igrišča z 18 stezami, vadbiščem, vadbenimi zelenicami in parkirišči.

V začetku devetdesetih let so se začela obsežna zemeljska dela in oblikovanje golf igrišča, a se je projekt kmalu za tem ustavil in ni bil nikoli dokončan. Skoraj dve desetletji pozneje pa je Golf klub Jelšingrad za kratek čas uresničil del velikopoteznega projekta ter uredil igrišče z devetimi luknjami in vadbiščem, a je tudi ta zgodba dočakala neslaven konec.

Občina je v zemljiščih okoli dvorca Jelšingrad, ki so edina zemljišča v Sloveniji, kjer občinski prostorski načrt predvideva izgradnjo golf igrišča, ponovno prepoznala priložnost za zagon golf turizma v Šmarju pri Jelšah. Konfiguracija igrišča v Šmarju, ki ima med drugim tudi najdaljše igralno polje v Sloveniji (skoraj 600 m), naj bi bila namreč po mnenju poznavalcev ena boljših, če ne najboljša pri nas, zato si občina želi “golf” projekt po neuspešnih desetletjih vendarle izpeljati do konca. Pri tem bi občina iskala tudi partnerja, ki bi znal igrišče dvigniti na višji nivo.

Ob golf igrišču bi sicer kompleks ponujal tudi drugo javno vsebino, tenis igrišča, sprehajališča v parku, itd.. Načrti so torej smeli, a do tja vodi še dolga pot. Prvi izmed korakov k željenemu cilju bo morda narejen že na jutrišnji seji ob morebitni potrditvi predloga s strani občinskih svetnikov.

B.S.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
145 queries in 0,832 seconds.