Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Franc Jager je novi resni kupec za Jelšingrad


Dvorec Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah si vsake toliko časa ogledujejo potencialni investitorji in vsak ima v glavi svoj načrt ureditve tega propadajočega spomenika kulturne dediščine. Morda je tokrat rešitev za to šmarsko črno točko še najbližje do zdaj, saj je za nakup že nekaj časa zanima domačin, nedavno “izplačani” ustanovitelj in lastnik trgovske verige Jagros, Franc Jager.

Drugi najvplivnejši človek Kozjanskega in Obsotelja desetletja po dvorcu Jelšingrad pogleduje že kar nekaj časa. “Slišati je celo, da se naj bi Franc od podjetja počasi že oziral k morebitni drugi veliki investiciji v domačem okolju,” smo 15. februarja zapisali v njegovi predstavitvi deseterice najvplivnejših KiO. Da gre za Jelšingrad takrat zaradi spoštovanja do želje vira, da informacija ostane zaupna, nismo razkrili. A minule dni je vendarle dosegla medije.

Okoliščine Jagrovega interesa za Jelšingrad dokaj natančno opisuje Špela Kuralt v včerajšnjem Delu. Dvorec je sicer na prodaj že dalj časa, zaslediti ga je bilo tudi na nepremičninski agenciji na spletu, kjer je navedena cena 370 tisoč evrov. A ta velja le za 90 % dvorca, ki je v lasti dedičev ameriškega Srba Georga Zečevića. Deset odstotkov lastništva pa so od drugega lastnika, Dimitrija Djokića, pridobili domačini, ki so se pred leti ukvarjali z vzpostavitvijo golf igrišča okrog dvorca.

Po naših informacijah se je do sedaj zapletalo prav s temi 10 odstotki, za katerega naj bi lastniki zahtevali nesorazmerno (glede na delež) več kot večinski lastniki. Nekdanji predsednik golf kluba, Damjan Gobec, katerega mama Terezija je, skupaj z Marjanom Babičem in Saro Staroveški, delna lastnica dvorca, za Delo o prodaji sicer ni želel govoriti. Je pa zanikal, da njihov delež zahtevajo več kot milijon evrov, češ da so to le zlobne govorice. Sam misli, da se cena celote giblje okoli pol milijona evrov, je povedal novinarki Dela.

Finančni zahtevek omenjenih domačinov za 10 % delež je morda višji zaradi nekaterih vlaganj, ki so jih v času obratovanja Golf igrišča Jelšingrad izvedli predvsem v nekdanjo grajsko konjušnico, ki stoji tik ob glavnem objektu. A zdaj naj bi bile zadeve tudi okrog cene usklajene, oziroma ta naj ne bi bila ovira za izvedbo posla.

Spomnimo, na okrožnem sodišču v Celju še vedno poteka tožba Golf kluba Jelšingrad proti Občini Šmarje pri Jelšah zaradi domnevno nezakonite prekinitve pogodbe o najemu okoliških zemljišč, v kateri Gobec v imenu kluba od občine zahteva 1,65 milijona evrov.

dvorec-jelsingrad2

Restavracija, prenočišča, poročna dvorana …

Prejšnji teden si je dvorec od zunaj in znotraj ogledala delegacija lastnikov, potencialni kupec, predstavniki občine in uslužbenci Zavoda za varstvo kulturne dediščine. “Izjemna arhitektura historično prezidane stavbe v neomavrskem slogu,” kot so jo označili v ZVKDS, je sicer v klavrnem stanju. Vključno z obema orientalskima stropoma in veliko stropno fresko zmage nad kmečkim uporom v Brežicah leta 1515 v glavni dvorani. Mnogo historičnih umetnin je bilo že pred leti pokradenih, denimo velik kamniti grb nad vrati ene od soban v pritličju, pri katerem so navdih našli tudi snovalci grba Občine Šmarje pri Jelšah.

Levo krilo naj bi porušili in zgradili na novo (foto: Kozjansko.info)
Levo krilo naj bi porušili in zgradili na novo (foto: Kozjansko.info)

Jagrova ideja je po naših informacijah, da se pročelni del gradu, obrnjen proti Šmarju, ohrani, oziroma prenovi, drugi del, z nižjo kulturno-zgodovinsko vrednostjo, pa poruši in sezida na novo. V tem delu bi bila nato restavracija in več deset sob, oziroma prenočišč. Ohranjeni del pa bi se morda v javno-zasebnem partnerstvu z Občino Šmarje pri Jelšah dalo restavrirati, oziroma obnoviti, tudi s pomočjo državnih in evropskih sredstev. Ta del bi lahko bil javno odprt, na voljo za poroke, slavnostne sprejeme in druge priložnosti. Tovrstnemu sodelovanju je zelo naklonjen tudi župan Matija Čakš. Okolica gradu pa ne bi bila urejena v golf igrišče, ker je z njegovim vzdrževanjem enostavno preveč stroškov.

Seveda pa je prodaja, oziroma Jagrova investicija v dvorec Jelšingrad, še vedno daleč od gotovega dejstva. A vendarle se realizacija morda tokrat zdi bolj verjetna kot v preteklosti, saj gre za resnega domačega, družbeno odgovornega, kupca.

Nazadnje se je za grad sicer zanimal nemški državljan, ki je okrog gradu nameraval urediti pašnike za svoje plemenske konje. Pred tem Turek, ki ni odstopal od izgradnje zasebnega letališča v neposredni bližini dvorca. Franc Jager takšnih želja očitno nima. Upajmo, da se bodo, v dobro kraja, glede ostalih znali uskladiti.

R. Č.

rokov-tek-2019-klik