Peter Misja: trije poletni meseci so rešili naš turizem. Zdaj vsi na polno investiramo (1. del)

17. 12. 2020 6:22

Priljubljeni župan občine Podčetrtek je vedno zanimiv sogovornik, saj mu besed nikoli ne zmanjka. Izjemno aktiven Imenčan je septembra prevzel tudi vodenje Skupnosti občin Slovenije in je tako pomemben predstavnik lokalnih skupnosti v pogovorih z državno oblastjo.

Pri tej so občine zadnji čas kar uspešne, saj imajo desnosredinske vlade praviloma posluh za probleme lokalnega nivoja. Dvig povprečnin in razbremenitev nekaterih obveznosti bo v teh težkih koronavirusnih časih prinesel nekaj dodatnih sredstev v občinske proračune.

S Petrom Misjo tudi o tem, a v osrednjem del pogovora smo se vendarle osredotočili na koronavirusno situacijo in njene posledice na lokalni ravni ter načrte, ki jih župan ima s projekti v občini, ki jo vodi. Eden trenutno še posebej izstopa – grad Podčetrtek, ki prehaja v občinsko last.

Gospod Misja, smo sredi največje zdravstvene krize te generacije, ki jo povzroča zelo nalezljivi virus SARS-CoV-2. Kakšne posledice zaradi njega trpi občina Podčetrtek?

V prvi v vrsti gre za zmanjšanje obsega dejavnosti na kar velikih področjih. To je predvsem v turizmu, posledično tudi turistična taksa, pa tudi kakšne druge dajatve. Drugače pa lahko rečem, da je neka posledica tudi, da je pri nas obremenjeno življenje. Mi smo navajeni, da je tukaj polno ljudi, zdaj pa jih ni. Nekih drugih posledic pa nimamo. Nismo imeli veliko okužb, v zadnjem času sicer malo več, a še vedno ne veliko. Občina tako posebnih posledic nima, vsekakor pa jih ima gospodarstvo.

Vemo, da je Podčetrtek predvsem turistična občina. Kaj virus pomeni za tukajšnji turizem in vse, ki od njega živijo? Kaj lahko, ob državnih paketih ukrepov, za blaženje situacije stori občina?

Zanimivo je to, da smo po spomladanskih mesecih, ko je bilo vse zaprto, od junija naprej imeli izredno dober promet. V teh nekaj mescih smo dosegli izredno dobre rezultate, tako da se je turistično gospodarstvo v tem času pobralo in je lahko normalno zaživelo. Če bi to teklo do konca leta, bi bili finančni učinki prav gotovo skoraj enaki kot lansko leto. Žal se je to 15. oktobra spet prekinilo. Lahko rečem da ni več možnosti, da bi se sedaj tudi na hitro lahko vse zagnalo. V turističnem gospodarstvu pa je zanimivo, da so začeli ljudje izredno investirati. Terme Olimia so že v spomladanskih mesecih naredile izredno veliko, pa tudi vsi ostali naši biseri turizma so ogromno naredili in investirali.

Tukaj se je tudi občina zelo dobro izkazala. V tem času smo izjemno veliko naredili ravno na infrastrukturi, ker je bilo zaradi zaprtja tudi toliko lažje kot je sicer. Po eni strani gre torej za bistveno zmanjšanje turizma in s tem denarja, po drugi strani pa v tem času tudi za dober razvoj. In hvalabogu, če lahko tako rečem, je bilo tistih nekaj mesecev glede turizma res intenzivnih. Meseca julija, avgusta ter septembra je bil v Podčetrtku postavljen rekord prenočitev, v povprečju je v naši občini spalo skoraj 2.000 ljudi, kar je izredno veliko.

Verjetno so turizmu pomagali tudi turistični boni. Ste to razumeli kot dobro potezo?

Pri tem sem kot član odbora za turizem na državni ravni tudi sodeloval. Turistični boni so res pripomogli, da so se tudi taki kraji lahko dobro opomogli. Treba je poudariti, da je Podčetrtek takšna destinacija, ki ni nikoli odvračala domačih gostov, po drugi strani pa smo deležni obiska tudi mnogo tujih gostov. V letošnjem letu, julija, avgusta ter še delno septembra, je v Podčetrtek prišlo kar nekaj Nizozemcev, Nemcev ter Avstrijcev. Lahko rečem, da so ljudje prišli z veliko različnih koncev. Prav tako so bile cene v Podčetrtku kar solidne. Izkazalo se je, da je  strategija, ki jo že vrsto let uporabljamo – da delamo tako za domače kot tuje goste, dobra. Imam takšno destinacijo, ki smo jo zgradili, imamo ogromno število pešpoti, kolesarskih stez ter drugih možnosti preživljanja v naravi, ki se gostov dotakne, kar pomeni da vedno radi pridejo. Na srečo je bilo to poletje tudi lepo vreme. Termalni park Aqualuna je bil vedno na razpolago, kar je prišlo v pomoč pri prestavitvi gostov, saj so bile terme Olimia na pol zaprte. Ker ko se kraj napolni, je ravno voda prvotnega pomena.

Je obstoječa situacija kakorkoli vplivala na izvajanje občinskih projektov, uresničevanje zastavljenih načrtov? Kaj v okviru teh na Občini počnete v situaciji, ko se velik del družbenega in gospodarskega življenja ustavil?

Uresničili smo vse in tudi bistveno več, kot smo mislili. Mučimo se samo še s čistilno napravo Podčetrtek, ki upam, da jo bomo sedaj naredili. Čistilno napravo Podčetrtek že ima, ampak je ta dotrajana. Potrebujemo jo pa zaradi razvoja kraja, v prihodnosti bomo odprli tri nove bloke. To pomeni da se razvoj izredno hitro nadaljuje.

V spomladanskih mesecih smo naredili cesto s pločnikom »Podčetrtek-Terme«. V prvem sklopu smo naredili 4km različnih lokalnih cest po občini. Skupaj z državo smo uredili tudi skoraj 2km nove ceste proti Loki pri Virštanju, kjer je tudi nova kolesarska steza. Obnovili in uredili smo vse poti do stolpa na Rudnici, ob njem uredili tudi kiosk. Ta stolp je bil celotno poletje oblegan, gostov je bilo izredno veliko.

Smo pa tudi kar precej delali na stavbah. Končno je potekla obnova knjižnice v Podčetrtku, s katero smo imeli vrsto let težave zaradi vlage. V Podčetrtku smo uredili tudi staro šolo, kjer so prenovljeni vsi hodniki in sanitarije, kar pomeni, da je obnovljena v kompletu. Tudi teraso pri vrtcu smo uredili, kar je zahtevalo 100 000 evrov. Tudi v dvorani smo delali. Skratka izredno veliko projektov je bilo izvedenih.

Po drugi strani je pa potrebno povedati, da noben projekt ne pride sam od sebe. Na koncu koncev je potrebno tudi delati na projektnih dokumentacijah. V tem času smo pridobili gradbeno dovoljenje za novi dom starejših z nujno medicinsko pomočjo v Podčetrtku. Pridobili smo gradbeno dovoljenje tudi za vrtec v Pristavi, ki je prizidek in je tudi posledica tega, da se v naši občini odpirajo trije bloki. Pridobljenih je bilo ogromno dokumentacij, ki se tičejo kolesarskih stez in cest. Poleg tega sedaj snujemo tudi dokumentacijo za dva projekta. To je grad in pa tržnica, oziroma poslovni prostori v centru Podčetrtka.

Skratka, to je kar velik obseg dela in je lahko občina izredno zadovoljna kaj vse smo naredili, glede na to da imamo samo 4 zaposlene, jaz sem še vedno nepoklicni župan.

Kakšna je finančna situacija v občinski blagajni? Pri katerih prilivih ob turistični taksi občina še beleži izpad prihodkov?

Največji izpad dohodkov beležimo pri turistični taksi, je pa res, da smo mi iz lanskega v letošnje leto prinesli okoli 25o.000 evrov. Mi delamo namensko, smo občina, ki je na našem območju najmanj zadolžena. Naša zadolžitev sega iz leta 2010, ko smo gradili nov vrtec kar precejšnje vrednosti, kjer nam država ni dala zraven niti evra. To zadolžitev sedaj zapiramo, kar pomeni, da bo občina minimalno zadolžena. Poleg tega pa mislim, da bomo iz letošnjega v naslednje leto prenesli več kot pol milijona evrov. To pomeni, da stanje v blagajni ni tako slabo. Je pa res, da tu gre za različne pozitivne vplive, ki smo jih naredili tudi pri raznih projektih, kjer ni bilo potrebo toliko prispevati, kot smo najprej načrtovali. Nekatere stvari smo izpeljali z bistveno manjšimi  stroški, kot smo predvidevali.

Čar občine Podčetrtek je ta, da za delovanje občinske uprave porabimo bistveno manj od drugih podobnih občin

Čar občine Podčetrtek je ta, da ta delovanje občinske uprave porabimo bistveno manj od drugih podobnih občin, bistveno manj tudi od občin, ki so enkrat manjše. Tu je tisti delež, ki ostane, potem ga pa pristaviš ali evropskem delu ali pa ga daš zraven h kakšnem državnem projektu in to potem lažje izvedeš. To, kar smo pri turistični taksi izgubili, smo iz drugih virov tudi pridobili nazaj. Kljub temu, da zdaj ni turizma, se mi vseeno pripravljamo in vlagamo v promocijo, tako da bomo pripravljeni, ko bo potrebno na tem področju ponovno začeti.

Po drugi strani pa je Janševa vlada občinam prišla nasproti s povišanjem povprečnin ter sprejetjem zakona o finančni razbremenitvi občin. Koliko proračunskih sredstev vam to sprosti, oziroma prinese in za kaj jih boste namenili?

Že 10 let sem v različnih pogajalskih skupinah in sem dal skozi kar nekaj vlad. Do leta 2008, ko je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, smo to lokalno samoupravo nekako krepili, potem pa je to bilo čedalje slabše. Sploh v krizi so občinam pobrali ogromno, po drugi strani pa naložili izredno veliko bremen. Zdaj se je z razbremenitvami ta krivica, ki je bila občinam storjena, delno popravila. Vsekakor pa tudi to, da so dali povprečnine bistveno večje in pa tudi ta 23. člen, to je zakon o financiranju občin, ki se je bistveno povečal. To pomeni razvoj občin in nekajkrat sem že povedal, da je pomembno, da ta denar dobijo ljudje. To ne dobi noben župan, jaz sem župan za manj kot 1000 €, to dobijo ljudje, ki živijo v občini. Neki standardi se spremenijo, čeprav ljudje mogoče tega ne vedo. Mogoče, če bi prebrali, to kar smo obravnavali pri tej razbremenitvi, bi videli za kaj vse mi plačujemo.

Nazadnje pa, tu še zmeraj ostanejo domovi za ostarele, oskrba na domu, sociala, predšolska vzgoja in pa vse ostalo, tako da izredno veliko še vedno pade na občine. Ampak lahko rečem, da glede na to, kaj vse smo imeli, … lahko bi vam prebral pismo, kaj je kot župan pisal eden od kasnejših predsednikov vlade, Marjan Šarec, kaj pa je počel, ko je prišel na premiersko funkcijo … Ni bilo komunikacije, za 2 ali 3 evre so nas odpravljali.

Tu se mi zdi zelo pomembno da je vlada prepoznala lokalne skupnosti, da tako, kot je rekel poslanec Jožef Horvat v državnem zboru, da lokalne skupnosti dvakrat obrnejo tisti evro, ki ga dobijo. Konkretno lahko povem, da bo občino Podčetrtek bo to pomenilo okoli 300 000€, iz česar pa lahko dobiš tudi milijon in pol, če to pristaviš k nekemu evropskemu projektu.

Dvig povprečnin in razbremenitev, ki ju je občinam namenila vlada, bo za občino Podčetrtek bo pomenilo okoli 300.000 €, iz česar pa lahko dobiš tudi milijon in pol, če to pristaviš k nekemu evropskemu projektu.

Te dni odmeva novica, da je občina Podčetrtek pridobila lastništvo nad gradom Podčetrtek. Kakšna je, po najbolj optimističnem scenariju, vaša vizija gradu – kako naj bi ta recimo postal in kaj nudil občanom ter turistom pet let od sedaj?

Najprej je treba tudi malo premisliti. to je zgodba, ki je stara več kot 30 let. Prodaja Zečevićem, vmes ni bilo narejeno tisto, kar bi moralo biti. Ob mojem prihodu leta 2005 sem v predvolilnih obljubah govoril, da je potrebno nekaj na gradu narediti, oziroma urediti njegov stats. No vidite, tu je treba 15 let, da se nekaj naredi, v bistvu smo se kar mučili. En del gradu smo prekrili, dobivali smo razne kupce, za katere jaz velikokrat povem, da niso imeli za avtobus za nazaj domov, tu so pa kupovali grad. Ampak nismo mogli več pustiti, da se to vse skupaj podira.

Tako smo se v lanskem in letošnjem letu začeli pogovarjati, da bi kupili ta 80 % delež in pa dobili tudi kaščo ter stavbo, ki ji mi rečemo stara mesnica. Ampak zato, ker je tako, da moramo tudi te podrtije nekak rešiti. Treba je vedeti, da so to že podrte stavbe. Ampak, kot pravim, postopek je bil dolgotrajen. Zdaj smo prišli do podpisa pogodbe. Plačali smo tudi dolgove, ki so bili na davčni upravi, v vrednosti približno 47 tisočakov. Trenutno je v fazi odobritve oziroma ureditve davkov za promet z nepremičnino. Mislim da bo v tem tednu še končni podpis.  Kašča in ostale stavbe pa so že tudi stvar  stečajnega postopka, ki ga moramo še urediti.

Če se vrneva na grad, najprej bomo uredili ostrešje, odvodnjavanje ter predvsem počistili okolico gradu. Grad bomo tudi zaprli, tako da se ne bo več mogoče po njem sprehajati. Nato nameravamo stabilizirati teraso oziroma konjušnico pod njo. Terasa namreč nudi veličasten razgled, od koder se vidi na vse strani, celotno Kozjansko in Zagorje. Ko bo ta urejena, bomo za vstop nanjo pobirali vstopnino.

Kakšna bo nadaljnja strategija, pa je težko povedati. Pričakujemo, da nam bo v prvi fazi Ministrstvo za kulturo stalo ob strani, da bomo uredili vsaj streho in osnovne zadeve. Potem lahko počaka kakšno leto, da premaknemo še nekatere stvari premaknemo, morda pridobimo kakšna evropska sredstva. Veliko boljše pa bi za občino bilo, da bi prišel kakšen partner, s katerim bi skupaj kaj naredili. Recimo nek popularen turističen objekt popularni objekt, morda tudi  wellness ali pa restavracijo. O tem morda več v naslednjem intervjuju. Glavno je, da zdaj grad v prvi vrsti zaščitimo, pa tudi z sodelovanjem v različnih pogledih nekaj naredimo.

Strošek prenove gradu, če bi ostali sami, se verjetno šteje v nekaj milijonih evrov?

To je zdaj težko reči. Možno je od 5 do 10 milijonov €, lahko je tudi več, odvisno, kaj želiš narediti. V takšno investicijo seveda ne moremo, lahko pa zaenkrat naredimo toliko, da bo “hiša” čakala, druge stvari pa bomo delali pozneje. Vsekakor pa se nadejam da se bomo, in to smo v Podčetrtku vedno znali, obrniti na ustrezne inštitucije, oziroma bomo našli ustreznega sovlagatelja, s katerim bomo projekt lahko zaključili. Tako da bomo po eni strani imeli ponos na našem hribu, po drugi strani pa tudi produkt, ki bo prinašal dodaten dobiček in dodatno promocijo kraja.

V drugem delu pogovora z županom Podčetrtka Petrom Misjo, ki ga bomo objavili jutri, pa več o njegovih prvih korakih in viziji na mestu predsednika Skupnosti občin Slovenije, medobčinskega sodelovanja ter o decentralizaciji države preko načrtovane vzpostavitve pokrajin.

R. Č., D. K.

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
150 queries in 1,722 seconds.