“Soočenje” županskih kandidatov v Šmarju: to vse so obljubili za vaš kraj in občino

14. 11. 2018 3:13

Pet kandidatov, en županski stolček: v občini Šmarje pri Jelšah je županska tekma že druge volitve zapored povsem odprta. V Sloveniji je namreč 84 % županov, ki ponovno kandidirajo, spet izvoljenih. Bolj enakovreden bolj za zaupanje volivcev pa se odvija tam, kjer aktualni župan po koncu mandata pomaha v slovo.

Janko Šket, Bojana Pevec, Matija Čakš, Marko Ketiš in David Stupica so, v organizaciji uredništva občinskega glasila, o svojih pogledih na vodenje občine Šmarje pri Jelšah razpravljali v torek, 13. novembra. Razpravljali, ne soočili, saj večjih soočenj v smislu dialoške izmenjave, kaj šele konfrontacije različnih mnenj, ta večer, z izjemo vprašanja izgradnje bazena, nismo dočakali.

Nekateri so v tem videli politično korektnost med sodelujočimi, spet drugi zamujeno priložnost spoznavanja globljih razlik med kandidati. Kljub temu smo obrise njihovih idej in načrtov na področjih gradnje cest, kolesarskih poti, šmarske obvoznice, vloge krajevnih skupnosti, mladih, oskrbovanih stanovanj, turizma izgradnje bazena … vendarle dobili.

muzej-baroka-soocenje-2Po začetnem prilagajanju na vzdušje polnega muzeja baroka in premagovanju treme z osebnimi predstavitvami ter odgovori v smislu: “v tej občini me nič ne moti, a vseeno kandidiram”, se je zares začelo z najbolj aktualnim in tudi najpomembnejšim vprašanjem lokalnih volitev širom Slovenije: katere ceste boste asfaltirali? Načrti kandidatov glede tega so v veliki meri podobni, in nekaj je gotovo, asfalterjem se ni potrebno bati, da bi ob izvolitvi kateregakoli izmed njih v šmarski občini ostali brez dela.

Obvoznica
Šket: po predvideni trasi čim prej!  Čakš: najlažja in najcenejša rešitev ni vedno najboljša

Vsaj na dva različna pasova so kandidati zavili šele pri vprašanju razvpite šmarske obvoznice. Janko Šket je pri tem obžaloval “veliko zamujeno priložnost izpred osmih let”, ko je nekaj sosedov zbralo podpise in obvoznico zavrnilo. “Na cedilu so pustili veliko število Šmarčanov, ki se vozijo po obstoječi cesti,” meni Šket. Spomnimo, gre za traso znotraj Šmarja, ki bi tranzitni promet speljala po Kolodvorski, mimo športnega parka, igrišč, otroškega vrtca ter naprej med trgovino Jager in železnico vse do križišča pri Kašči.

“Če dobim mandat, se bom strogo zavzemal, da ta obvoznica nastane čim prej,” je poudaril Šket ter dodal, da se v tem mandatu lahko začne vsaj postopek gradnje.

Bojana Pevec je glede tega vprašanja opozorila, da gre za državni in ne občinski projekt: “Tistega, kar ne bom dosegla, nisem obljubljala v svojem programu,” ter dodala, da se zaveda problema in da se bo kot županja vzpostavila stik s sosednjimi občinami in se zavzemala, da se realizira do konca mandata, če ne pa v naslednjem.

“Vsi govorijo o obvoznici, a to je obvozna cesta, ki bi nekoliko razbremenila center Šmarja,” je opozoril Matija Čakš. Po njegovem lahko o obvoznici govorimo kot o cesti, ki bo za vedno umeščena v naš prostor in bo omogočila, da se po njej vozi vsaj s 70 km/h. Glede te ceste bi se po njegovem morali povezati vsi župani in ministrstvo ter najti neko trajno, večjo, širšo rešitev, saj je “ljudi zmeraj več, zmeraj več je tovornjakov, avtomobili so vse hitrejši, gospodarstvo se širi in ni vedno najlažja ter najcenejša rešitev najboljša.”

S Čakšem se je strinjal tudi Marko Ketiš,  ki je prav tako opozoril, da gre v obstoječem primeru dejansko za nadomestno cesto, kar je nekaj drugega kot obvoznica. “Obvoznica ne more teči po sredi mesta,” je karikiral ter dejal, da je predvidena nadomestna cesta rešitev na hitri in kratki rok in bo tranzit preusmerila iz trga še bolj v sredino Šmarja in “še malo hitreje”.  Po njegovem je naloga župana, da glede tega projekta poenoti občane, saj se drugače na ministrstvu ne bo mogel učinkovito pogovarjati.

David Stupica je promet v Šmarju označil kot kaotičen. Kot pravi, so se že v začetku tega mandata z direkcijo začeli pogovarjati o obvoznici in verjame, da je projekt pripeljan že zelo daleč. Po njegovem se je potrebno pogovoriti z domačini, ki okrog predvidene obvoznice živijo, da se “z njimi pogovori in jih prepriča, in predstavi, kako bo to res izgledalo,” nato pa pritisne na ministrstvo. Po njegovem razlikovanje o tem, ali je to obvoznica ali razbremenilna cesta, ni pomembno, dejstvo pa je, da “je to rešitev, ki je najbližja in nujno pomembna za varnost v našem kraju.”   

Kolesarske steze in turizem
Pevčeva: podrimo staro občinsko stavbo in zgradimo TIC.  Ketiš ne želi turistov, ki ne pokrijejo vsaj stroškov čiščenja in vodenja

Glede sledečega vprašanja kolesarskih stez so se vsi kandidati bolj kot ne strinjali, da so za občane pomembne z vidika rekreacije, zdravega načina življenja in trajnostnega razvoja.

Matija Čakš pa je izpostavil še dodaten vidik, da jih moramo razumeti tudi kot priložnost, da iz sosednjih turističnih krajev k nam prikolesarijo turisti, tukaj “pojedo dober narezek, spijejo dobro vino, kupijo kak domač izdelek s kakšne kmetije.” Na področju turizma tudi sicer Matija Čakš stavi na enodnevni turizem, saj se moramo Šmarčani sprijazniti s tem, da “nimamo vode, nimamo toplic in nimamo hotelov,”  predvsem pa romarski turizem, saj imamo v Šmarju cerkev Sv. Roka s kalvarijo, muzej baroka in Marijino cerkev na Sladki Gori. “Romarju potujejo po vsem svetu in si ogledujejo sakralne spomenike. To je ena priložnost, da bi Šmarje zaživelo.”

Za Marka Ketiša je prvi pogoj, da v Šmarje pridobimo turiste, da oblikujemo turistične produkte, ki imajo neko svojo ceno in to znamo tržiti. Kot pravi, si na območju občine ne želi turistov, ki ne plačajo vsaj stroškov čiščenja za njimi in vodenja naokrog. “Mi moramo našim vinarjem in društvom omogočiti, da nekaj zaslužijo.”

Za Bojano Pevec imamo v Šmarju “neizmerne razsežnosti razvoja, idealne, a premalo izkoriščene pogoje za delovanje turizma”. Izpostavila je dvorec Jelšingrad, ki je zanjo “destinacija izjemnih svetovnih razsežnosti,” kjer je po njeno treba zgraditi osrednjo turistično destinacijo Šmarja, kongresnega centra, hotela s spremljajočimi hlevi za konje, ribnikom in sprehajalnimi potmi. Vse to pa bi povezala s kmečkimi turizmi in obenem na mestu, kjer je zdaj občinska stavba, zgradila sodoben turistično informativni center.        

Tudi David Stupica se strinja s Pevčevo in Čakšem, da je Jelšingrad treba odkupiti. “To je kulturna dediščina, ki nam propada, naša naloga je, da ga dokončno zaščitimo.” A sam opozarja, da se je z lastniki treba pogovoriti, sicer se dela račun brez krčmarja. Stupica izpostavlja še “čudoviti srednjeveški trg Lemberg,” ki ga je treba čim prej obnoviti, zaščititi hiše, da se ne bodo rušile, obnoviti stopnišča do cerkve sv. Pankracija in ostalo.

Turizem, sploh pa Jelšingrad, je “zelo pomemben” tudi za Janka Šketa. Če pride do njegove celovite obnove, v njem vidi tudi rešitev za “srž problema v Šmarju”, to je, da tukaj nimamo prenočišč in avtobus ljudi nima kje prespati. “Če želiš zadržati turista za več kot en dan, mora imeti kje prespati.”

Šmarski bazen
Stupica: namesto v bazen denar raje v gasilske domove. Pevčeva: če to rečem v šoli, me otroci odnesejo iz razreda

“Sem zagovornik sodobnega klasičnega bazena, kot je zdaj projektiran,” je poudaril Janko Šket ter v primeru izvolitve obljubil začetek gradnje v letu 2019 in zaključek 2020. Da se bomo takrat vsi kopali “v modernem kompleksu šmarskega bazena,” je obljubila tudi Bojana Pevec. “Šmarski otroci potrebujejo bazen,” je prikimal tudi Matija Čakš.

Nekaj več skepse do obstoječega projekta bazena sta pokazal Marko Ketiš in David Stupica, ki se sicer nista izrekla proti, vendar ga zagovarjata samo v primeru, da se zgradi na drugačen način, oziroma  v javno-zasebnem partnerstvu. “V roku leta dni je potrebno poiskati možnosti in pridobiti zasebnika, ki je pripravljen sofinancirati, in tudi upravljanje in vzdrževanje bazenskega kompleksa ni enostavno,”  meni Ketiš. Njegova skepsa izhaja iz tega, da bo obiska, glede na kratkost sezone, lahko malo. Bi se pa takoj dogovoril za kopalniški avtobus za Terme Olimia, “vsaj za polovično ceno”.

“Pred štirimi leti smo jasno in glasno obljubili bazen, takoj po volitvah začeli z aktivnostmi, začeli smo pripravljati projekt,”  je aktivnosti sedanje oblasti, dokler se z županom Stankom Šketom ni razšel, opisal David Stupica. “Kasneje je prišlo do pomislekov glede naravnega bazena, kar sam obžalujem, kajti s tem bi postali prepoznavni daleč naokoli,” je dejal ter dodal, da je bil projekt odličen.

Kasneje je bila potrjena druga idejna zasnova in z odločitvijo večine se je moral sprijazniti. Poudaril je, da po izgradnji parkirišča ocena stroškov izgradnje ostaja slabih 700 tisoč evrov, glede na obstoječe cene v gradbeništvu pa bo po njegove še višja. Zato sam bazena ne bo obljubil, razen pod pogojem javno-zasebnega partnerstva, oziroma po možnosti razpisa.

Janko Šket je v repliki poudaril, da je bil obstoječi projekt bazena dvakrat potrjen na občinskem svetu, vloženo je gradbeno dovoljenje in bi bilo zelo neodgovorno, da se ta projekt ustavi ali da je zablokiran.

Da je bazen ena od osrednjih šmarskih tem, se je pokazalo tudi v nadaljevanju pogovora, saj se je v središče razprave vrnil še pri temi krajevnih skupnosti, ko je Stupica pojasnjeval vire financiranja obnove vseh gasilskih domov: “In ko se vprašate, kje ta denar vzeti: pri bazenu,” je dejal in še enkrat ponovil, da “na žalost bazena ne bo, razen v primeru javno-zasebnega partnerstva”.

“Če pridem jutri v šolo in povem, da bazena ne bo, ne vem, če me ne bojo otroci odnesli iz šole,” je tokrat Stupici replicirala Bojana Pevec, Janko Šket, tudi sam gasilec, pa je dejal, da so program obnove gasilsko-kulturnih domov v program zapisali vsi kandidati, denar za to naj ne bo tisti, ki je namenjen bazenu.

Mladi
Čakš: če mladi ne bomo imeli veljave, bomo odšli, odnehali, izgubili voljo. Stupica: takoj vzpostaviti mladinski center v Stari šoli

Na področju mladih je David Stupica poudaril, da so v svoj volilni program dali pridobitev certifikata “Mladim prijazna občina”, katerega je lažje pridobiti kot potem zadržati. Včasih so mladi aktivne počitnice preživljali na bazenu, a zdaj mu, kot pravi Stupica, postavljajo drugačna vprašanja: “Ali imamo v svojem programu stanovanja za mlade, ali bomo lahko uredili pogoje za bivanje,” denimo. Mladi podjetniki iščejo prostore, zato se bo zavzemal za ureditev podjetniškega inkubatorja v Stari šoli, na tej lokaciji pa tudi za ponovno vzpostavitev Mladinskega centra in to takoj. Da se bodo mladi, ko se konec tedna vrnejo iz študija, imeli kje družiti in bodo vedeli, kje je njihovo mesto.

“Sem predstavnik nove generacije in dobro vem, kaj potrebujemo,” je to tematiko začel Matija Čakš in nadaljeval: “To so stanovanja, službe, možnosti, da se lahko vključimo v lokalno skupnost, da smo prisotni. Moramo imeti veljavo, ker sicer bomo odšli, odnehali, izgubili voljo.” Namesto, da mlade izgubljamo, bi Čakš s svojimi projekti, ki jih je nekaj naštel, mlade v občino raje privabljal. 

Bojana Pevec, vsak dan obkrožena z osnovnošolci, pravi, da ko gleda, koliko vseh teh sposobnih otrok zapušča Šmarje, je njeno osnovno vodilo, da jih privabimo nazaj. Zanjo je prioriteta podjetniški inkubator, nudenje finančne pomoči za izobraževanje mladih, rast gospodarstva oziroma podjetništva, kjer je veliko možnosti razvoja.

Marko Ketiš mladih ne bo privabljal, temveč jim bo pustil proste roke in prosto izbiro. Bi pa jim zagotavljal pogoje, da se odločijo in tukaj ostanejo. Omenil je “dovolj vrtcev, delovna mesta, zagotovitev podjetniškega inkubatorja, optika, komunikacije, socialno-varstvena oskrba.”  

“Mislim, da ni treba veliko narediti, naša občina je kar mladim prijazna, je pa treba za njih poskrbeti,” je dejal Janko Šket. Dodal je, da mora na mladih graditi tudi starejša, to je njegova generacija ter na mlajše prenašati znanje in izkušnje.

Krajevne skupnosti pomembne vsem

Marko Ketiš je že štiri mandate član sveta KS Zibika, od tega zadnja dva mandata predsednik. Kot župan želi narediti dva plana, “A” in “B”. Pod A jih je potrebno vključiti v pripravo proračuna v zgodnji fazi in projekte uskladiti med predsedniki KS in županom. Dogovorjene projekte morajo nato izvesti občinske strokovne službe in župan. Plan B pa je ukinitev krajevnih skupnosti. Za Ketiša je namreč nesprejemljivo, da so predsedniki KS v zadnjem mandatu imeli le dva sestanka z županom, in to v novembru, ko je bil proračun že pripravljen za prvo branje, zato niso imeli nobene možnosti vplivanja na vsebino.

David Stupica bi si želel, da bi krajani krajevnih skupnosti začutili, da niso drugorazredni. Skozi obiske na terenu spoznava, da ljudje pogosto potrebujejo zgolj pogovor in nimajo tako velikih potreb, kot se zdi. Kot župan bo enkrat na leto naredil zbor občanov v vsaki krajevni skupnosti, kjer bodo prisotni tudi člani občinske uprave, da slišijo tudi kritike, kar je zelo pomembno. Ob obnovi gasilskih domov bi v vseh KS postavil igrala za otroke, poskrbel za ceste in ostalo.

Janku Šketu je področje Krajevnih skupnosti najpomembnejše, saj tam živeči ljudje najbolje vedo, kaj potrebujejo. Obenem pa ti ljudje “morajo vedeti, kaj se v kraju dogaja, morajo sodelovati in prav je, da soodločajo,” je povedal in dodal, da bo, če dobi mandat, prisoten na vsaki seji vseh desetih krajevnih skupnosti. “Sem pa tudi pristaš, da se KS nameni bistveno več denarja, bistveno več samostojnosti in bistveno več nadzora.”

Bojana Pevec je pri pregledu delovanja KS-ov in njihovega financiranja ugotovila, da gredo za to iz proračuna namenska sredstva, na katera župan nima takšnega vpliva. “Res pa je, da je naloga župana, da vsaj deloma vpliva na porabo teh sredstev, da ljudje svoje želje in interese v okviru KS tudi dosežejo.”

“V svoj program sem zapisal, da si želim avtonomne in enakovredne krajevne skupnosti,” je povedal Matija Čakš. Želi si, da v svete KS pridejo angažirani ljudje, ki so pripravljeni nekaj spremeniti, da bi se predsedniki KS zavedali nalog in odgovornosti do svojih krajanov. Na podlagi letnega in štiriletnega plana, ki mu ga bodo kot županu dostavili, bo narejen finančni plan, ki bo del proračuna. “KS potrebujejo večje finančne vložke, ker samo vi, ki živite v njih, veste, kaj so vaše prioritete, vi boste lahko ponudili delo svojim gradbincem, svojim obrtnikom v KS, kar bi pomembno vplivalo na samo vzdušje in izgled posamezne KS, “ je zaključil skupni kandidat SDS, SLS, NSi in LNOŠ, Matija Čakš.

Povedanega je bilo še precej …

V dvournem pogovoru so županski kandidati spregovorili še o oskrbovanih stanovanjih in vključevanju hendikepiranih v družbo, kjer so bili načrti in rešitve med kandidati razmeroma podobni. Na koncu so bili vprašani še, kaj cenijo pri svojih konkurentih, kjer v odgovorih do njih niso bili nič manj prijazni kot sicer. Vprašanje kandidatom o tem, ali bodo Šmarske novice pod novo oblastjo, katerakoli bo že, izhajale tudi v prihodnje, pa bi lahko brez problema nadomestila kašna beseda o gospodarskem, oziroma podjetniškem razvoju občine, razpravo o čemer smo v torek zvečer zagotovo pogrešali.

A svoj prispevek k poznavanju stališč kandidatov za župana Občine Šmarje pri Jelšah je soočenje nedvomno prineslo, zato ga v nekoliko daljšem povzetku, a še zdaleč ne z vsem, kar so kandidati v teh dveh urah povedali, izpostavljamo tudi na Kozjansko.info.

Ob že objavljenih predstavitvah večine kandidatov in tistih, ki še sledijo, boste v naslednjih dneh na našem mediju šmarske županske kandidate lahko spoznali še v nekoliko drugačni, neobičajni luči. Poslali smo jim namreč serijo prav posebnih vprašanj, ki so od njih zahtevala prav posebne odgovore.

Kmalu na Kozjansko.info!

Rok Čakš

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
155 queries in 0,709 seconds.