Franjo Debelak: sodelovanje v Posavju je odlično, toda želimo si biti v Savinjski regiji, ko bodo za to pogoji

13. 10. 2018 20:43

franjo-debelak-bistricaZaključujete svoj drugi mandat županovanja, že pred nastopom na župansko mesto ste bili nekaj mandatov vključeni v lokalno politiko kot podžupan in občinski svetnik. Kakšna menite, da je v teh letih postala vaša občina?

Zanesljivo se je občina v teh letih spreminjala in šla naprej. Morda koraki niso bili tako gromozansko veliki, so pa bili, in ponosen sem na čisto vsak izpeljan projekt, kajti noben ni šel v napačno smer. Pomembno je, da greš korak za korakom naprej, da rasteš na vseh področjih, ne samo na infrastrukturnem, tudi na kulturnem področju, na podpori vsem, ki v kraju nekaj delajo, torej vsem društvom, podjetnikom in tudi kmetom.

Še malo, pa se bomo s celjske strani skorajda do središča vaše občine lahko pripeljali po obnovljeni regionalki. Kar nekaj črnila ste prelili, pravite, preden ste dosegli tako nujno obnovo. Ni pa bil to edini predlog državi. Kako daleč ste pri ostalih dogovorih, denimo nadaljnji obnovi regionalke proti Bizeljskem, izgradnji krožišča pri pokopališču ter izgradnji kolesarskih povezav skozi vašo občino?

Vesel sem, da se je cesta končno uredila, saj je od prejšnje ureditve minilo že štirideset let. Ni bilo enostavno in ob tem sem bil vesel vsakršne podpore, še posebej podpore ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki nam je tukaj stal ob strani. Seveda delamo naprej in na področju cest se trudimo, da gre obnova naprej od mejnega prehoda proti Kozjemu, skozi Trebče in da zaključimo obnovo ceste od Bistrice do Bizeljskega.

Seveda bo to v prihodnje zahtevalo še veliko truda in vlaganja energije, je pa že v projektiranju kolesarska pot od Podčetrtka do Bistrice ob Sotli in druga kolesarska pot, od pokopališča proti Podsredi v smeri Krškega. Obe kolesarski stezi sta že v projektiranju in to bo v prihodnje urejeno. Ob tem projektiramo še nekaj pločnikov, avtobusnih postajališč, tako da se bo na tem področju veliko dogajalo.

V vseh teh letih sem pridobil veliko izkušenj, vem kako se projekti pridobivajo in prav gotovo se bo tudi v prihodnje na področju obnove državne infrastrukture še veliko dogajalo.

 Skupaj z ostalimi župani obsoteljskih občin si prizadevate za revitalizacijo železniške povezave Imeno – Kumrovec. Kaj si od povezave obetate v vaši občini?

Verjetno je največji del te proge na Slovenski strani ravno v občini Bistrica ob Sotli. Zanesljivo je bila nekdanja železniška proga zelo pomembna gospodarska žila in trudim se, da bi prišlo do ponovne vzpostavitve, vendar pa vsekakor pod določenimi jasnimi pogoji, kajti brez izpolnitve le teh, mi soglasja ne bomo dali.Gre za železniške prehode, ki morajo biti zaščiteni, gre za železniško postajališče, ki mora biti na slovenski strani.

Sodelujem pri vseh iniciativah za obnovo te proge, imamo načelno stališče ministrstva za gospodarstvo, da to progo podpira, imamo zelo zainteresirano hrvaško stran, tako da je oživitev proge realna možnost, ki bi se po mojem mnenju lahko odvila v obdobju treh, štirih let. Mislim, da sredstva niso tako problematična, gre pa za politično voljo, za varnostno šentgensko politiko. Od proge si lahko obetamo samo pozitivne gospodarske učinke, tiste negativne pa že sedaj olajšujemo, saj smo ob obeh straneh proge zgradili povezovalno pot, tako da bodo ljudje, ki bodo želeli prečkati progo to lahko naredili na več lokacijah.

 V obeh vaših mandatih se je veliko vlagalo v obnovo starejših zgradb v trškem jedru. Kaj vse ste uspeli postoriti in kako te naložbe danes krojijo življenje v občini?

Moja strategija je bila takšna, da se občinske zgradbe, ki jih ne moreš popolnoma obnoviti, obnovijo vsaj delno, saj s tem pridobiš nekaj časa do takrat, ko je pravi čas za celovito obnovo ali pa da stavbo napolniš z vsebino. Zelo sem ponosen, da smo energetsko sanirali osnovno šolo, zamenjali smo streho, vso stavbno pohištvo. Zelo pomembno in težko je bilo priti nazaj do lastništva našega kulturnega doma in po štiridesetih letih mi je uspelo. Tako je Sušilnica, Kulturni dom v lasti občine in to je bil največji zalogaj mojega prvega mandata. Kulturni dom je poln, z vsebinami poka po šivih in s tem imajo društva dobre pogoje za delo, seveda pa tukaj ostaja še kar nekaj dela, saj bo potrebno zaključit obnovo podstrešja, obnoviti knjižnico, tako da bo ta zgradba res dobila popolno vsebino.

Zelo pozitivna zgodba je ureditev Gabronke, kjer smo uredili hostel in lepo zaokrožuje prireditveni prostor ob občinski zgradbi, ki smo ga obogatili tudi s kozolcem in vse skupaj bo v prihodnje prav gotovo lahko predstavljalo lep turistični potencial. Na drugi strani občinske stavbe se nahaja Čepinova štala, ki smo jo odkupili in jo obnovili, uredili smo promocijski prostor za vinogradnike in druge ponudnike domačih dobrot, zraven so še prostori za Rdeči križ. Obnovili smo fasado Zdravstvenega doma, obnovili smo streho na Grajski kleti in obnovili smo streho in fasado na Bratuševi domačiji, kjer bomo v naslednjem mandatu dodelili tudi vsebino. V trgu Bistrice se je naredilo ogromno, je pa še veliko načrtov.

Občani so običajno zadovoljni, če se vlaga v cestno infrastrukturo, če se obnavljajo in gradijo lokalne ceste ter če se sanirajo plazovi. Kaj ste uspeli postoriti na tem področju in kaj vas še čaka v prihodnjih letih?

Cestna infrastruktura je zelo pomembna in bo pomembna tudi v prihodnjih letih, kajti vsi ljudje imajo pravico, da se do svojih domov pripeljejo po dobri cesti. Mi skušamo vsako leto čim večim urediti cesto do hiš in tudi letos je bilo na tem področju narejenega zelo veliko. Če smo v zadnjih dvajsetih letih obnovili 100 kilometrov cest, bomo v naslednjih desetih letih te ceste obnavljali, vzdrževali, širili, izboljševali odvodnjavanja ali pa reševali posede in plazove, ki se na tem področju dogajajo.

Vsekakor pa bo po vseh sanacijah potrebnih manj vložkov na tem področju, zaradi naravnih in vremenskih razmer pa se vsekakor povečuje postavka zimske službe, poleti pa čiščenje invazivnih rastlin. Tukaj bo vedno veliko dela, sem pa vesel, da nam je že do sedaj uspelo na veliko mestih napeljati optične napeljave, ki jih bomo v prihodnjih letih tudi zaključili.

Turizem je v zadnjih letih postaja magnet slovenskih občin. Ene si želijo zgraditi najvišje stolpe, druge fontane, urejajo se razgledne točke, naravna kopališča … Vi takšnih načrtov niste potencirali, ste pa v zadnjih letih dobili strategijo razvoja turizma in pomemben premik pri zagotavljanju prenočitvenih kapacitet naredili z ureditvijo hostla. Se že pozna učinek vaših prizadevanj na tem področju?

Mislim da se pozna, saj Bistrica ob Sotli postaja prepoznavnejša, kot je bila. Dejavnikov zato je veliko, tudi medijska prisotnost na različnih dogodkih k temu pripomore. Hostel je za naše razmere zelo velika pridobitev, vendar pa je to vsekakor premalo. Mi bomo zanesljivo še delovali na sakralnem turizmu. Svete gore moramo bolj izkoristiti, saj vemo, da imamo tukaj potencial, prav zaradi tega zavedanja pa smo tudi veliko vložili v obnovo ceste, po kateri se lahko tja odpravijo velike skupine romarjev.

Je pa res, da naša občina ne bo nikoli intenzivno turistična občina, ker teh pogojev nimamo, bomo pa vzpodbujali zasebne ponudnike, dodatni kapital, da morda gosta privabimo, da bi več dni preživel tukaj, kajti vemo, da se turistična infrastruktura financira s turistične takse, le te pa ni, če nimaš prenočitvenih zmogljivosti. Trudimo se ponuditi kar se da najboljše dnevnim turistom, ki sicer prinesejo nekaj dobička, kar je dobro, ne prinesejo pa dodatnega evra ali dva v občinski proračun, ki bi bil zelo potreben, da se v turistično infrastrukturo še kaj vloži.

Rezultate dela občine je svoj čas najbrž nekoliko skalila tista bitka občine proti državi, ki vam je očitala šlampasto ravnanje pri obnovah lokalnih cest »Sv. Križ«, a ste nato skozi triletno pravdanje uspeli dokazati, da ste ravnali po pogodbenih obveznostih. Je kljub zmagi še prisotnega kaj grenkega priokusa zaradi tega pripetljaja?

Tri leta gonje, takšne in drugačne, seveda pušča grenak priokus, vendar očitki niso bili o šlampariji, ampak, da smo bili prepoceni, da smo premalo naredili in da nismo imeli prave dokumentacije. Torej vse očitke smo dokumentirano zavrnili, vendar so se našli državni uradniki z različnimi interesi, povezanimi tudi z Bistrico ob Sotli, ki so nam na vsak način želeli škodovati.

Žal mi je, da v občinskem svetu nisem imel več podpore, vendar pa sem sam vase zaupal, veliko občank in občanov mi je stalo ob strani, na kar sem ponosen, ponosen pa sem tudi na to, da smo po treh letih dosegli popolno zmago, vendar pa po vsemu kar se je dogajalo ne morem biti povsem zadovoljen. Vsekakor je to moja velika zmaga, kajti če tega primera ne bi dobili, jaz sedaj ne bi kandidiral za ponoven županski mandat. Tako pa, ker so za mano zmage, ker so za mano dobri rezultati, si želim da dobro zgodbo peljemo dalje.

 Ste ena izmed manjših slovenskih občin, ki se je v preteklosti ubadala tudi z vprašanjem kako občanom zagotoviti dostopnost do javnih služb in uradov. S kakšnimi težavami se zaradi majhnosti srečujete danes in kako jih rešujete?

Majhno je lahko včasih veliko in trudim se, da se slovensko podeželje dojema drugače, predvsem z vidika ljubljanskih ali državnih birokratov. Zagotovo je bila slaba točka slaba cestna povezava, ki smo jo skoraj uredili, sicer pa naši ljudje večinoma delajo v krogu 20 kilometrov. Trenutno je povpraševanje po delovni sili veliko, pravzaprav je uporabne delovne sile veliko premalo, kot bi jo gospodarstvo potrebovalo, seveda pa moramo mi prepričati ljudi, da pridejo k nam živeti, ne glede na to kje bodo delali, kajti tudi, če mi pripeljemo 100 delovnih mest, to ne pomeni, da bodo le ta zasedena in da bodo delali naši občani. Želim si, da bi ljudje postajali naši občani, da bi se tukaj gradilo, da bi z raznimi novimi dejavnosti dali našim krajem nov zagon.

 Ste pa tudi ena izmed redkih občin, ki je razpeta med dvema regijama. Sodelujete tako s celjskim območjem kot posavskim. Tedaj, ko ste se odločili za prestop v RRA Posavje, je bilo nekaj nestrinjanja. Kako je danes, jih še kaj moti, da bazirate v Posavje?

V času, ko se je občinski svet odločil, da se vključi v Razvojno agencijo Posavje je bilo slabo komunicirano z ljudmi, vendar takrat ni nihče temu nasprotoval, potem pa se je zgodila politika in so prejšnjemu županu očitali, da je to naredil narobe, da ne želijo biti Kranjci ampak želijo biti Štajerci. Ne glede na to je občinski svet na podlagi zbora občanov sprejel sklep, da se bo občina uvrstila v Celjsko pokrajino, vendar pa mislim, da je takratni župan dobro vedel kakšen sklep je ponudil, saj pokrajin ni.

Želim si, da bi država ustanovila pokrajine, ker bi bili v tem primeru vključeni v Celjsko pokrajino, ta trenutek pa smo v RA Posavje, kjer sodeluje šest občin,  v Savinjski regiji pa je 31 občin. Zanesljivo je tukaj lažje skomunicirati projekte, vendar pa je vedno tako, da nekje lahko pridobiš eno stvar, drugje pa morda drugo. Moj cilj je, da se prestavimo v Savinsko regijo, ko bodo za to ustvarjeni pogoji. Trenutno je sodelovanje v Posavju odlično, občina Bistrica ob Sotli celo predseduje v nekem zaporedju, kar v Savinjski regiji zagotovo ne bi bilo mogoče, vendar še enkrat, ko bodo zagotovljeni pogoji in občina zaradi prestopa ne bo imela škode, bomo to tudi storili.

Na jesenskih volitvah boste kandidirali za svoj tretji županski mandat. Ne glede na razplet volitev se občani lahko veselijo ene izmed največjih naložb na področju vodooskrbe, saj se podajate v temeljito obnovo vodovodnega omrežja. Gre za zelo pomemben projekt, kajne?

Voda bo vedno bolj dobrina, ki jo bo potrebno paziti, negovati in vzdrževati in projekt, ki ga peljemo na področju vodooskrbe, v vrednosti milijona in pol, nam bo prihranil izgube in denar za vzdrževanje, bomo pa zanesljivo morali razmišljati še o kakšni novi dodatni vrtini z vodo, da bomo bolj varni ob sušah in podnebnih spremembah, ki se bodo dogajale.

Vsekakor je to eden najpomembnejših projektov kar se tiče vodovoda, ki je star štirideset let in več. Imamo zelo velike izgube in zelo velike stroške vzdrževanja in popravil. Vesel sem, da nam je uspelo pridobiti dober milijon in pol sredstev, kar je bistveno več, kot bi nam pripadalo po določenih kvotah. Vesel sem, da nam je skupaj z občino Brežice uspelo projekt pripeljati do te faze, da bomo lahko v naslednjem letu intenzivno pripravljali načrte do gradbenega dovoljenja, kjer bomo pričakovali sodelovanje vseh lastnikov zemljišč, ki jih je več kot 250.V kolikor soglasij ne bomo dobili, se lahko zgodi, da finančnih sredstev ne bomo dobili in se bomo lahko obrisali pod nosom za naslednja desetletja. Zelo pomembno je, da ta projekt izpeljemo skupaj, saj bomo s tem rešili celotno vodooskrbo Bistrice ob Sotli.

K. C.

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
180 queries in 0,610 seconds.