Zbirka Ljudskega muzeja v Rogaški Slatini, ki od 21. septembra 2012 domuje v tamkajšnjem Aninem dvoru, se je razširila s stotimi novimi predmeti. Ti nadaljujejo in nadgrajujejo poslanstvo vsestranskega ustvarjalca z 29-letnim stažem, zbiratelja Aleksandra Jurkoviča oz. Nanija Poljanca.
Njegov dolgoletni zbirateljski trud ni ostal prezrt, saj so obiskovalci napolnili osrednjo dvorano slatinskega Aninega dvora. Z zanimanjem so namreč prisluhnili nekaterim drobcem iz zgodb predmetov, ki so našli mesto v vseh treh zbirkah Ljudskega muzeja: domoznanski, filološki in kraljevi.
Kot častni gost in govornik je zbrane nagovoril upravnik imovine kralja Petra na Oplencu Dragan Reljić. Več o prireditvi in novih prireditvah pa preberite v nadaljevanju.
Kaj so za vas glavni poudarki sobotne prireditve?
Glavni cilj je bil, da predstavim nove eksponate na velikem platnu. Nekateri so namreč tako drobni, da se jih težko vidi. Vse mi je fotografiral kolega Blaž Lah in tako smo jih lahko občudovali v vsej svoji lepoti. Pri nekaterih je bila moja razlaga daljša ponekod krajša, odvisno od pomembnosti.
Scenarij prireditve sem delal dva dni. Glede na odzive gostov sem videl, da sem jo izpeljal dosti dobro. S skupino entuziastov, odličnih
nastopajočih: skupine Sled pod vodstvom Jasne Druškovič, harmonikarja Jake Plevnika in odlične vokalistke Mateje Bobek, smo dokazali, da premoremo nekaj popolnoma novega. Pohvaliti moram kolegico Melito z ekipo, Mili ki je pridno rezala kruh, Edija, ki je ozvočeval, Silvo, ki je vse počistila in uredila … skratka bilo nas je za cel bataljon. Moj moto je; “Skupaj lahko premikamo gore,” in res je tako. Moram še omeniti ekipo na čelu z aranžerjem Valentinom Remsom iz Laškega, s katero smo v samo 24 urah in pol v dveh dneh postavili popolnoma nov koncept zbirke, očistili vitrine, postavili nove police, opremili vitrine z prestižnim rdečim plišem. To smo bili: Valentin, Jurij, Tonči, Matic, David, Silva, Boštjan, Primož, Aljoša, Gvozden, Milojka, Branka, Melita, Robert in moja malenkost.
Čestitke tudi za polno dvorano!
To ni tako zelo lahko doseči, kot bi si kdo mislil. 15 minut pred začetkom nas je bilo v dvorani cca. 15, kar za moje počutje ni bilo ravno prijetno … Nekaj minut pred in po začrtani uri začetka se je dvorana Aninega dvora napolnila, še celo okrog 25 ljudi je stalo za sedečimi gosti. To je bil res čaroben občutek. Mi vsi, ki delamo in ustvarjamo, delamo to zato, da ljudje to vidijo, naj bo to koncert, razstava, predstava, proslava, … Zmotno je mišljenje: “Eh, saj zdaj je itak gužva, bom prišel enkrat drugič …” To ni prav. In dokler sam ne doživiš tega, ne znaš tega tudi ceniti in spoštovati. Tu ne govorim zaradi moje prireditve, ampak razmišljam globalno za vse prireditve.
S katerimi eksponati se je sedaj zbirka povečala, na katere ste najbolj ponosni?
Ponosen sem na vsak še tako droben eksponat. Morda bi izpostavil serijo starih kozarcev, ki mi jih je podarila Marjanca Kene iz zbirke očeta Martina, serijo podpisanih fotografij kraljeve družine Karađorđević in na serijo okrog 50 novih podpisov znamenitih osebnosti v Filografski zbirki: Tine Maze, astronavtov, ki so pristali na luni, obleke Damirja Halužana in soplesalke Anne s posvetilom, jakne Tončka Kregarja, v kateri je odpel več kot sto koncertov z zasedbo Mi2, trobente in zapisa koncerta Janeza Jungerja, v soboto sem prejel referenčno pismo s spomini obiska Nj. Ekselence, veleposlanice Združenega kraljestva Sophie Honey, podpis na rekvizitu z razstave prodornega igralca Đorđa Živadinovića Grgurja in števini drugi … (Med njimi je že nekaj časa tudi podpis soproga najbolj znane Sevničanke, op. p.). Menim, da si je zbirko vredno ogledati.
Kakšni so načrti za naprej?
Ljudski muzej Rogaška Slatina je “živ” muzej, ki se nenehno dopolnjuje in izpopolnjuje. Novi eksponati se nenehno pojavljajo. Celo na dan predstavitve sem dobil v odkup ponujeno čudovito sliko! Všeč mi je in morda bo v doglednem času postala del zbirke.
Že dan po prireditvi sem začel z najavljanjem alternativne predstave, ki jo pomagam organizirati Kulturnemu domu Šmarje pri Jelšah v aprilu letos. Gre za alternativno predstavo Reflektor Teatra iz Beograda z naslovom “Žudnja”. Predstava, ki govori o ljubezni, o željah, o skupnih bujenjih in rutinah, in o tem, kaj ostane za tem. V petek, 21. aprila bo na sporedu.
Sicer pa ekipa KunstHaus produkcije pripravlja dokumentarec o meni.
Na prireditvi je bil predstavljen tudi predstavitven film dokumentarca Nani?
Res je, predstavljen je bil napovednik dokumentarca Nani, ki ga dela režiser Janez Skobe s KunstHaus ekipo Aljoše Kovačiča in Aleksandre Barič. Projekt zajema celoten moj opus dela od 1988 ko sem začel ustvarjati na kulturnem področju vse o danes. Najprej se mi je zadeva zdela smešna, a sčasoma sem celo sam presenečen, kaj vse sem ustvaril v teh letih.
Sam ne bo nič govoril v dokumentarcu, odločili smo se, naj drugi govorijo o meni. Posnetih imamo že blizu 20 izjav, čaka pa nas še dosti dela. Premiera bo seveda pri nas v Rogaški Slatini – bo pravi Hollywuud©, nekje v jesenskih mesecih.
Videoprispevek TV Celje:
*prispevek uredil: Bogdan Rahten
