Bitka za šmarski vrtec: mnogo poražencev, brez zmagovalcev

23. 1. 2015 0:16

foto3390Skoraj teden dni je mimo od eksplozije notranjih razprtij v šmarskem vrtcu na veliki sceni (ki smo jih osvetlili v dveh predhodnih člankih), a prah se še ni polegel in ni moč pričakovati, da se bo kaj kmalu.

Razplet sredinega sestanka sveta staršev se je za širše medijsko občinstvo, ki je brez vpogleda v lokalne razmere, zagotovo obrnil v nepričakovano smer. »Kako je vendar mogoče, da ob tovrstnih nasilnih praksah šmarski starši niso sprožili revolta ter pred vrati vrtca protestno vztrajali vse do ravnateljičinega odstopa?!« si verjetno misli povprečen medijsko zaupljiv bralec iz Ljubljane, Maribora ali Zgornje Kungote.

A zgodilo se je prav nasprotno; velika večina staršev je podprla vrtec, njegove zaposlene in tudi ravnateljico, ki je zanj odgovorna zadnjih dvajset let. Neznano kam so se razblinili miti o »črnih kamrah« in nekaterih drugih očitanih nasilnih dejanjih, vendar tudi zdaj pomirjajoči časopisni članki tipa »Nasilje v vrtcu je zgodovina«, v blazino dobrega ugleda ne morejo ponovno zbrati perja, medijsko razpihanega širom države.

Po drugi strani pa medijsko prenapihnjena zgodba in odločna starševska zaščita domačega vrtca ne smeta zamegliti trezne presoje o tem, ali se za njegovimi vrati skozi leta morebiti vendarle niso razpasle nekatere sporne prakse, ki ne sodijo v definicijo vzornega urejanja odnosov v zaposlitveni vertikali.

Navsezadnje je (v nekaterih vidikih sicer metodološko sporna) anketa opozorila na določeno nezadovoljstvo pri nezanemarljivi manjšini zaposlenih, ki svoj delovni odnos z ravnateljico opisujejo kot na robu sprejemljivega, mestoma celo zakonitega. Na čigavi strani je v centrifugi razmerij 85 članskega pretežno ženskega kolektiva za podrt odnos dejanska krivda, je veliko vprašanje, ki pa ne more zaobiti dejstva, da je konec dneva za dogajanje v »svojem« vzgojno-izobraževalnem zavodu vedno objektivno odgovoren njegov vodja.

S tega vidika ukrepanje članov sveta zavoda ni bilo samo potrebno, ampak tudi nujno, saj bi bili sicer lahko upravičeno deležni očitkov o zatiskanju oči pred realnostjo v tako občutljivi javni instituciji, kot je otroški vrtec. In ta realnost priča o hudi eroziji medosebnih odnosov znotraj kolektiva, ki je vsakodnevno odgovoren za dobrobit več sto otrok, zaupanih v njihovo varstvo.

Vse do zaključnega poročila inšpekcijskih služb in policije pa ostaja odprto vprašanje, ali so bile nekatere odločitve sveta zavoda res sorazmerne s težo morebitnih prekrškov, ali pa bi se nemara k stvari dalo pristopiti tudi na način, ki strasti ne bi razvnel preko razteznega koeficienta.

Medijska eskalacija zadeve je pod drobnogled postavila tudi postopanje članov sveta zavoda, zato je bolj smiselno domnevati, da je bila celjski novinarki Dela zgodba servirana iz kroga zaposlenih, ki ravnateljici niso najbolj naklonjeni. Ali je tovrstnemu dejanju res botrovala zgolj »dobrobit otrok,« ali pa nemara gre za kakšne bolj posvetno-egoistične motive, se lahko vprašamo vsi, z neznanim »žvižgačem« na čelu.

Kdorkoli že je namreč čutil potrebo, da o notranjih razprtijah na tovrsten način obvesti javnost, Šmarju pri Jelšah, njegovem vrtcu, še najmanj pa šmarskim otročičkom, ni naredil usluge. Senzacionalistično medijsko poročanje o nasilju v šmarskem vrtcu ni trohico pripomoglo k razčiščevanju dejanskega problema, ampak ga je kvečjemu zapletlo v klopčič, ki se na različnih instancah zna razvozlavati še leta. Ta bitka ne bo dala zmagovalcev, ampak zgolj poražence na obeh straneh fronte ter tudi med ostalimi, ki jih ujete na nikogaršnji zemlji zasipuje blato medsebojnega obstreljevanja.

Največja žrtev javnega obračunavanja pa bo objektivna presoja realne situacije v vrtcu, katero že meglijo scenariji iz bogate zakladnice interpretacij ljudske domišljije. Od namigovanj, da gre za prezentacijo »nove občinske politike po zamenjavi lokalne oblasti«, do navedb o dolgoletnem osebnem sporu med ravnateljico in namestnico predsednice sveta zavoda ter po drugi strani očitkov o zatiskanju oči pred neurejenimi razmerami v vrtcu s strani vodstva občine ustanoviteljice v minulih letih.

Včeraj objavljene besede Drofenikove o »političnih interesih posameznikov« in njihovi »želji, da se ravnateljica zamenja,« niso korak v smer umiritve neracionalnih špekulacij in prej kot to odvračajo pozornost od sicer argumentiranega odgovora na obtožbe, podanega v osrednjem delu njene prve uradne izjave po medijski obravnavi zgodbe.

Nasploh se zdi, da se Drofenikova ni kaj prida trudila s pojasnili zadovoljiti članov sveta zavoda, saj ji ti na več mestih očitajo neodzivnost in domnevno neprimeren odnos. Morda je to odsev ene od šibkejših točk njenega karakterja, ki jo je v tej drami največ »stala«, a ljudi se k odstopu s položajev (in to nekaj mesecev pred koncem mandata) ne poziva zgolj zato, ker se je z njimi ob »slabših dneh« nekoliko težje pogovarjati. Če bo inšpekcija ugotovila kaj mnogo resnejšega od tega, bomo odgovornim za trezno presojo in odločno ukrepanje lahko čestitali. Če ne, Drofenikova že napoveduje nadaljevanje bitke z drugimi sredstvi.

Če je kaj pozitivnega izluščiti iz medijske sage o dogajanju v šmarskem vrtcu, sta to dva poudarka.

Najprej so bili občani Šmarja na lastni koži priča izjemni študiji primera, zakaj je do medijskega poročanja vedno in povsod treba pristopati z dvomom in kritično distanco, ne glede na pregovorni renome časopisa ali TV postaje, ki je nosilec informacije.

In navsezadnje, zaslediti je bilo, da so novinarji nacionalnih medijev tokrat vendarle uspeli osvojiti sklanjanje Šmarja pri Jelšah kot edninskega samostalnika.

Pomemben dosežek, a za Šmarčane po srcu razmeroma slaba tolažba.

Rok Čakš

(foto: www.smarje.si)

S tem zaključujemo odstiranje ozadij dogajanja v šmarskem vrtcu, na Kozjansko.info spisanega v treh obširnejših člankih. Jutri vabljeni k ogledu predstavitev najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja med 11. in 20. mestom, razvoj zgornje zgodbe pa bomo seveda v naslednjih dneh in tednih spremljali še naprej.

NAKNADNO DODANO: Inšpektorat za šolstvo, kateremu je svet zavoda JZ Vrtec Šmarje pri Jelšah prijavil domnevne nepravilnostiv vrtcu, je Občini Šmarje pri Jelšah oz. njenemu nadzornemu odboru v obravnavo odstopil pregled finančnega poslovanja vrtca. Odličitev je vodstvo občine presenetila, saj gre za zahtevno nalogo, za katero bodo verjetno morali angažirati tudi zunanje finančne strokovnjake.

images_slike3_ured5_oglasi_polovicka-kio-splosno

Oznake:
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
157 queries in 0,681 seconds.