Danes predstavljamo vplivneže Kozjanskega in Obsotelja, ki dihajo za ovratnik prvi deseterici izbrancev naše lestvice. Med njimi je nekaj takšnih, ki so v astronomskem vzponu glede na lansko leto napovedujejo svojo kandidaturo za sam vrh v letu 2011. Spet drugi so iz top 10 izpadli in kljub temu, da so se ustavili le nekaj mest nižje, da je njihova kariera v zatonu. Nekaj rutinerjev, predvsem iz vrst županov, pozicije ohranja in okrog teh mest jih bomo verjetno lahko pričakovali tudi v prihodnje.
Gibanje kandidatov po lestvici najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja glede na leto poprej lahko spremljate z enostavnim grafičnim prikazom. Prst navzgor pomeni, da se je oseba po lestvici glede na leto poprej povzpela, prst navzdol pomeni nižjo uvrstitev, prst v krogec pa ohranitev pozicije. Številka zraven predstavlja razliko v številu mest glede na uvrstitev v letu 2009.
IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV (aktivnosti v letu 2010) | |
11 |
+8 Danica Zorin Mijošek
|
Direktorica in ustanoviteljica podjetja Kozmetika Afrodita, ki ničesar ne prepusti naključju, je letos podjetje odela v praznične barve, saj so praznovali 40. obletnico delovanja. Danica se rada pošali, da je Kozmetika Afrodita prvi od njenih štirih otrok. Trend rasti podjetja se nadaljuje, pa četudi zgolj za 100 tisočakov, kolikor so povečali prihodke med letoma 2008 in 2009. Dobrih 9.5 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje jo uvršča na 12. mesto med največjimi podjetji Kozjanskega in Obsotelja, če bi pa upoštevali zgolj dobiček, ki ga je bilo v letu 2009 za slabih 400 tisočakov, pa Kozmetika Afrodita sodi v sam vrh najdobičkonosnejših podjetij tega območja. V slovenski vrh pa tržna znamka Kozmetika Afrodita sodi po zaupanju potrošnikov, ki so jo izbrali za šestnajsto najboljšo slovensko blagovno znamko. Konstantna rast podjetja in zavidljiva pozitivna bilanca sta Danici Zorin Mijošek prinesli vzpon tudi na naši lestvici. Lanska predstavitev (19.) |
12 |
+13 dr. Tone Kregar
|
Za kustosom Muzeja moderne zgodovine Celje je aktivno leto. Januarja je bil na predlog poslušalcev in gledalcev izvoljen med 29 članov programskega sveta RTV Slovenija. Ob rednem delu v celjskem muzeju se je Rogatčan, ki zadnja leta živi v Celju, na profesionalnem področju lotil tudi drugih projektov, med katerimi velja omeniti postavitev stalne razstave o New Swing Quartetu v Ipavčevi hiši v Šentjurju. Z izjavo “O vrednotah se ne govori, živi se jih z lastnim zgledom, vsak dan in vsepovsod,” si je prislužil tudi nominacijo za Večerov Bob leta. Na glasbenem področju je za njim in skupino Mi2 prelomno leto. Januarja je ob izidu Biografije Mi2 izšla tudi prenovljena zbirka tekstov, ki sta jih v 15 letih delovanja skupine spisala Tone Kregar in Jernej Dirnbek. Aprila je izšla njihova 6. studijska plošča Rokenrol, ki je bila naprodaj izključno preko spleta, naklada 2000 izvodov pa je skoraj v celoti pošla. Izid plošče je pospremila tudi uspešna jesenska Mi2 Tura in drugo gostovanje pri Juretu Longyki v oddaji Izštekani na Valu 202. Ustvarjalno leto 2010 mu je prineslo tudi opazen vzpon po lestvici najvplivnejših KiO. Lanska predstavitev (25.) |
13 |
-8 mag. ŠtefanTisel, dr. med.
|
Lani se je potegoval še za tretji zaporedni šentjurski županski mandat. V drugem krogu volitev so ga podprle SDS, katere član je zadnjih nekaj let, in DeSUS, SLS, SD ter N.Si, vendar to ni bilo dovolj. V lokalnem okolju ostaja občinski svetnik, ostaja pa mu tudi pomembna funkcija poslanca Državnega zbora. Prejšnje leto je Območno združenje Rdečega križa Šentjur, ki mu predseduje šesti mandat, pretresla afera z izplačili v pokoj odhajajočega sekretarja. Opazen zdrs po lestvici je posledica presenetljivega poraza na županskih volitvah. Lanska predstavitev (5.) |
14 |
+2 Dušan Kidrič
|
Šmarčan na čelu uprave Vzajemne, največje slovenske zdravstvene zavarovalnice, je leto 2010 preživel pod drobnogledom medijev. Najbolj vroče je bilo na nacionalkini udarni raziskovalno-informativni oddaji Tarča, ko se je med Kidričem in voditeljico Lidijo Hren razvila ostra polemika na meji dobrega okusa. Mediji so namreč upravi Vzajemne očitali razsipništvo, Kidriču osebno pa nedopustno visoko plačo, ki mesečno znaša 10.000 evrov neto, v primeru prerazporeditve na nižje delovno mesto v okviru zavarovalnice pa ohrani 80% te vsote. Kidrič se je branil s trditvami, da je tovrstna plača za primerljive menedžerske pozicije med nižjimi, bolj ali manj prepričljivo pa je zavračal tudi ostale obtožbe o nepotrebnem trošenju denarja zavarovancev. Kakorkoli, z januarjem novega leta je prišla napoved po 6% dvigu zavarovalnih premij s 1. marcem. Ob zamenjavi nadzornega sveta Vzajemne se je govorilo celo o Kidričevem odhodu, a reaktivirani upokojenec zaenkrat ostaja na njenem čelu. Lanska predstavitev (16.) |
15 |
-1 mag. Branko Kidrič
|
Magister gradbeništva je bil jeseni še petič izvoljen na mesto župana Rogaške Slatine. Njegova prepričljiva zmaga je zbudila sum o nepravilnostih pri izvedbi volitev. Na podlagi anonimne prijave je bila sprožena preiskava, kriminalisti pa so po dobrem mesecu ugotovili, da so bile volitve izvedene brez nepravilnosti in da so mandati župana, svetnikov in članov krajevnih skupnosti veljavni. V letu 2010 je bila v Občini Rogaška Slatina dokončana največja in najdražja investicija v zgodovini. Za julija odprto novo mestno vpadnico so porabili več kot 2 milijona evrov, od tega sta približno polovico prispevali Evropska unija in Direkcija RS za ceste. Po mandatu, ko sta se župan in Občina osredotočila predvsem na izboljšanje cestne infrastrukture (v nekaterih krogih se je mag. Kidriča zaradi tega prijel nepriljubljen vzdevek Branko Pločnik), mag. Branko Kidrič v novem mandatu obljublja projekte, ki bodo poskrbeli za dvig kvalitete življenja v mestu. Ob županovanju opravlja tudi funkcijo predsednika Sveta regije Razvojne agencije savinjske regije. Na ta položaj je bil v lanskem letu imenovan drugič zapored. Kot član uprave KK Rogaška in nekdanji košarkar je bil v letu 2010 tudi zelo aktiven pri pripravi prireditev za počastitev 50. obletnice igranja košarke v Rogaški Slatini. Lanska predstavitev (14.) |
16 |
nov Roman Moškotevc
|
Za enega najuspešnejših šentjurskih podjetnikov velja leta 1967 rojeni lastnik podjetja Ahac, ki je postal eden glavnih oskrbovalcev slovenskih trgovcev in gostincev s pijačami. Pohvali se lahko tudi z zastopstvom nekaterih znanih blagovnih znamk, kot sta npr. Veltins in Badel. Po poslovnih začetkih, ki so bili zaviti »v sivino«, se lahko za leto 2009 pohvali z realizacijo 23 mio EUR, kar je za polovico več od leta poprej. Enormna rast njegovega podjetja v času krize, ko se večina drugih otepa z padcem prometa in dolgovi, ga je katapultirala visoko na našo lestvico najvplivnejših. V Stopčah, kjer živi z družino, je v njegovi lasti tudi znana gostilna pri Ahacu. V mladih letih se je ukvarjal s karatejem in bil z naslovom prvaka uspešen še v rajnki Jugoslaviji. Sredi 90-ih se je vključil v politiko, kjer ni dolgo vztrajal, a se je v času udejstvovanja v njej že pričel zanimati za radiofuzijsko dejavnost. Leta 1996 je bil izvoljen v svet nekdanje krajevne skupnosti Šentjur – okolica, istega leta pa je na listi Slovenske ljudske stranke kandidiral za poslanca in zbral zavidljivih 22,4 % podpore, vendar je ostal tik pred vrati parlamenta. Leta 1998 se je poskušal tudi na županskih volitvah, kjer je prejel 10,7 % glasov, kar je v športnem žargonu pomenilo 3. mesto. Dandanes je edina njegova funkcija članstvo v občinskem odboru za proračun in občinsko premoženje. Njegovo radijsko prizadevanje mu je leta 1999 prinesla frekvenco 99,3 MhZ, ki mu jo podelili svet za radiofuzijo, in sicer za projekt Radio Savinja. Takrat so bile v igri za to frekvenco še Šentjurske novice, vendar so po dveh letih frekvenco podelili Moškotevcu. Ministrstvo za promet in zveze je v tistih časih pripadalo SLS … Radio Savinja kasneje ni nikoli oddajal. Nekaj časa je na tisti frekvenci svoj program oddajala ena izmed mariborskih postaj, v zadnjih letih pa Celjski val, ki svojo dejavnost opravlja preko podjetja Moškotevc marketing d.o.o. V zgodbo o Radiu Štajerski val je Moškotevc vstopil leta 2002, ko je, z enakim deležem (26,4 %) kot Damjan Gobec, postal solastnik družbe z omejeno odgovornostjo. Lanskega septembra je Štajerski val v Šentjurju formalno odprl podružnico, ki je de facto njegov sedež. |
17 |
+18 Anton Škrabl
|
Ugled mednarodno priznanega strokovnjaka za izdelovanje orgel iz leta v leto raste, zato občuten vzpon Slatinčana Antona Škrabla po lestvici najvplivnejših KiO ni nobeno presenečenje. Malokateri podjetnik na slovenskem trgu se lahko pohvali, da njihov izdelek na trgu dosega ceno 300.000€ in več. Njegovo orglarsko podjetje je v letu 2009 ustvarilo 1.363.725 eur čistih prihodkov od prodaje in 21.804 eur čistega dobička. Dvakratni dobitnik priznanja Zlati ceh (MOS 1996 in MOS 2001, obrtnik leta 2003), je v preteklem letu obeležil 20. obletnico delovanja. Njegova zgodba o uspehu je bila lani predstavljena v dveh uglednih oddajah RTV Slovenija Prava ideja in Alpe-Donava-Jadran. Njegova orglarska delavnica je danes ena največjih v Evropi, največja je po velikosti, številu zaposlenih in po številu orgel, ki jih letno izdelajo. Njegove orgle stojijo po cerkvah in glasbenih šolah po vsem svetu. Povpraševanje po njegovih orglah nenehno narašča. Izdelava orgel traja približno tri leta, na leto izdelajo 15 do 20 orgel. Njegove orgle od letos igrajo tudi v novi cerkvi na Rogli, ki jo je mariborski škof Kramberger blagoslovil oktobra lanskega leta. Lanska predstavitev (35.) |
18 |
-6 Ivan Cajzek
|
Gospodarsko krizo so v zadnjih letih zagotovo najbolj občutili gradbinci, v nekoliko manjši meri kot nekatera druga velika gradbena podjetja pa se je dotaknila tudi Cajzekove firme Gic Gradnje. Pa vendarle dovolj za slatinčanov opazen zdrs po lestvici najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. Potem ko je v letu 2008 “obrnil” 37.622.930 evrov, je prihodek v naslednjem letu prepolovil na 19.682.701 evrov. Kljub vsemu je podjetje izkazalo 1.728.154 evrov čistega dobička, kar je največ med vsemi podjetji na območju Kozjanskega in Obsotelja. Gic Gradnje ostajajo peto največje podjetje na tem območju. Ivanu Cajzeku je Občina Šmarje pri Jelšah konec leta 2009 podelila predkupno pravico za odkup dvorca Jenšingrad, ki ga prodajata srbska lastnika Zečević in Djokić. Cajzek z odločitvijo še vedno odlaša, čeprav bi odločitev o uveljavitvi predkupne pravice Občini Šmarje pri Jelšah moral sporočiti najpozneje do konca januarja 2011. Morda bo odločitev znana v naslednjih dneh, kar boste gotovo lahko izvedeli na Kozjansko.info. Lanska predstavitev (12.) |
19 |
+2 Martin Mikolič
|
Nekdanji poslanec Nove Slovenije, član izvršilnega odbora in sveži predsednik kluba županov te stranke, je na jesenskih lokalnih volitvah z 88 % podporo prepričljivo obdržal mandat na mestu župana Občine Rogatec. Po prenehanju prejemanja enoletnega denarnega nadomestila za bivše poslance se je odločil, da bo svojo funkcijo na čelu občine opravljal profesionalno. Rogaška občina je bila v letu 2010 uspešna pri pridobivanju sredstev iz naslova Evropske unije. Za pet projektov so uspeli pridobiti sofinanciranje v višini nekaj manj kot 2 milijona evrov. Med projekti velja omeniti tudi dokončanje obnove nogometnega igrišča v Rogatcu, v sklopu katerega naj bi se kmalu uredile tudi slačilnice in tribune, pomožno igrišče pa naj bi dobilo prvo površino z umetno travo razsežnosti velikega nogometnega igrišča na območju Kozjanskega in Obsotelja. Lanska predstavitev (21.) |
20 |
+3 Jožef Čakš
|
Župan z najdaljšim stažem v Sloveniji je jeseni vstopil še v en, po njegovih besedah zadnji mandat. Tokratna volilna zmaga ni bila tako prepričljiva kot jih je bil vajen v minulih štiriletjih, a “zgolj” 55% podpora je bolj posledica pojavljajoče se ljudske želje po spremembah, kot morebitnega nezadovoljstva nad njegovim delom. Njegov naslednik je neformalno že izbran in potrjen z dodelitvijo pomembnega mesta v lokalni politiki, a na Šmarskem nekdaj nepremagljivo SLS v naslednjih letih vendarle čakajo težki časi. Postopoma, a zanesljivo jim je namreč primat med šmarskimi volivci speljala SDS, ki ima po novem tudi največ sedežev v občinskem svetu ter zaseda eno od podžupanskih mest. Kakorkoli, vse do slovesa z županskega mesta bo Čakš zagotovo zasedal visoka mesta na lestvici najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja, morda pa tudi po tem, odvisno od odločitve o morebitnem unovčenju bogatega političnega kapitala tudi na državni ravni. Lanska predstavitev (23.) |
Lestvica 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2010
Predstavitve 50 najvplivnejših KiO v letu 2010: od 41. do 50. mesta
Predstavitve najvplivnejših KiO v letu 2010: od 31. do 40. mesta
Predstavitve najvplivnejših KiO 2010: Od 21. do 30. mesta