Prvi sogovornik v seriji intervjujev Vprašajte župana je bil župan Občine Podčetrtek Peter Misja, župan občine, ki ste jo v anketi na Kozjansko.info postavili na prvo mesto med tistimi, ki so po vašem mnenju v zadnjih letih dosegle največji razvoj. S Petrom Misjo smo se s pomočjo vprašanj uporabnikov našega portala pogovarjali o mladinskih programih, turizmu, razvojnih možnostih, novi športni dvorani, Slovenskih železnicah, harmoniki in še čem.
Intervju si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku ali si ga preberete v naslednjih vrsticah. Svoja vprašanja lahko že zastavite tudi županu Šentjurja Štefanu Tislu.
Peter Misja, enega od uporabnikov našega portala zanima vaš pogled na mladinske dejavnosti v Občini Podčetrtek in na širšem območju. Kaj pogrešate?
Moram povedati, da sem v zadnjih letih veliko delal skupaj z mladimi. Plod tega je bila tudi otvoritev mladinskega centra konec leta 2006. Če govorim samo o Podčetrtku, moram povedati, da mladi zelo dobro delajo in se zelo dobro vključujejo tudi v vse programe. Splošno mnenje je, da je podobno tudi na celotni upravni enoti, kolikor vidim. Pri nas se dogaja kar nekaj koncertov, vsaj v tistem avgustovskem mesecu. Bi se pa tudi na tem področju, kot tudi na vseh ostalih področjih, dalo še kaj narediti. Mogoče organizirati kakšen večji koncert, za kar imamo pri nas zelo dobre pogoje.
Eden največjih problemov tega območja je dolgoročno zagotovo to, da se precej izobraženih mladih odseljuje zaradi boljših pogojev življenja in dela v drugih krajih, predvsem večjih mestih. Kaj ste oziroma boste vi in Občina naredili, da se to ne bi več dogajalo v tolikšni meri?
Zelo težko je to napovedati, kaj narediti v tem primeru. Kot veste, so bolje plačane birokratske službe v bolj urbanih območjih, v Ljubljani oziroma v teh centrih. Zato tam obstaja tudi več služb, predvsem državnih. Predvsem izobraženi ljudje se zaradi tega selijo tja. Moram pa povedati, da na našem področju veliko mladih ostane. Samo poglejte kraj Imeno, poglejte po vseh krajevnih skupnostih, kjer si mladi gradijo doma hiše pa tudi nekako doma parirajo oziroma se vozijo v službo drugam. Kaj smo mi naredili? Za zagotavljanje delovnih mest je zelo težko kaj narediti. Je pa res, da dajemo možnost podjetnikom, lažje izgradnje, tudi kakšne subvencije in možnost izgradnje z malimi komunalnimi prispevki in manjšimi dajatvami mladim družinam.
S tem se strinjam, tudi delamo precej na tem. Mi smo res turistična občina, prepoznavna turistična občina. V tem segmentu je mogoče samo to slabo, ker v turizmu niso takšne plače oziroma takšni dohodki, kot bi si ljudje želeli. Z ustanavljanjem različnih destinacij, ki jih imamo v našem kraju, se je pokazalo, da lahko tudi na tem področju marsikdo dobro zasluži. Imamo pa dosti dobrih malih podjetij, ki jim tudi pomagamo … če jih samo nekaj naštejem: Marija, Deplast in še koga, ki zaposljuje 20, 30, 40 ljudi. Tako bomo zagotovo še naprej spodbujali podjetništvo. Prav gotovo smo s prostorskimi plani, kjer je predvidena poslovno-turistična cona med športno dvorano in trgovino Tuš, poskrbeli, da se bo na tem področju dalo še marsikaj narediti.
Neokrnjena narava na Kozjanskem je dejansko prednost pred ostalimi območji, ampak kako jo izkoristiti? Ena od možnosti je turizem, kar v Podčetrtku uspeva. Kaj pa ostale priložnosti? Ali je mogoče rešitev v tem, da Kozjansko postane t.i. “spalno naselje”, kjer prav zaradi dodane vrednosti neokrnjenega okolja ljudje živijo in vzgajajo otroke, delajo pa npr. v Celju?
Tu so že ene od možnosti. Pred približno dvemi, tremi leti sem bil v okolici Passaua, se pravi Radweg, ki poteka ob reki Donavi. Tam smo gledali kolesarske steze in videli, da tam že imajo to možnost, ki je tukaj nakazana, ko so ob vseh kolesarskih stezah zgradili različne destinacije v neokrnjeni naravi, kjer lahko ljudje prespijo. Naš pogled je tudi v tem. Mi smo delali na tej turistični infrastrukturi zelo napredno, zato se v naslednjih letih obeta gradnja kar nekaj kolesarskih stez in različnih povezav, med njimi je tudi vinsko-turistična cesta. Menim, da se bo s turizmom, tu je le povezava s turizmom, v tej neokrnjeni naravi dalo preživeti. Ob tem pa so tukaj še te dopolnilne dejavnosti, o katerih sva prej govorila, ki pa ne bodo imele dimnika, ki ne bodo osnaževale, tako da bomo ohranili tudi naravo.
Gradnja nove športne dvorane v Podčetrtku je bil eden največjih, če ne kar največji, projekt Občine v njeni zgodovini. Po nekaterih informacijah naj bi pri gradnji nastal precejšen dolg, dvorana pa naj še ne bi bila v celoti plačana. Ali to drži? Če drži, kako bo Občina pokrila te stroške?
Kot veste, je bil že sprejet zaključni račun občine Podčetrtek za leto 2009. Občina Podčetrtek je ena redkih, če ne edina občina v Sloveniji, ki ni bila popolnoma nič zadolžena. Tudi v letošnjem letu, razen izgradnje vrtca, ne planiramo posebne zadolžitve. Dolg ni nastal. Moram pa povedati, da je za plačilo zaključne situacije, to pomeni tistih zadržanih 15 odstotkov, potrebno tudi zaključit situacijo. Ko bo podjetje Stavbar to prinesel, bomo mi sredstva tudi nakazali. V tem primeru gre tudi za 45 odstotkov evropskih sredstev, ki jih dobimo nazaj, in seveda delež od Term, tako da tu ni nobenih težav in zaradi dvorane Občina Podčetrtek ne bo zadolžena.
Vsa so končana, razen tega, da je treba prinesti bančne garancije, ki se zaključujejo v naslednjem tednu, in pa odprava nekaterih manjših napak, ampak naslednji teden bo prav gotovo bo zadeva šla z zaključno situacijo skozi.
Je res, da naj bi otvoritev dvorane izvedli preden ste dobili uporabno dovoljene oziroma, da je bilo uporabno dovoljenje pridobljeno hitreje, kot je to običajno?
Uporabno dovoljenje je bilo izdano 4. decembra. Dvorana je takrat imela vse, kar mora imeti. Res pa je ostalo nekaj stvari, kot je barvanje tlakov zunaj, ker je bila zima, ampak to absolutno ne vpliva na uporabno dovoljenje. Ob otvoritvi smo imeli uporabno dovoljenje.
V preteklosti je Občina dobro sodelovala s Termami oziroma njenim direktorjem Zdravkom Počivavškom. Po nekaterih virih smo izvedeli, da naj bi bil ta odnos v zadnjem času precej na nitki. Kakšen je vaš odnos z Zdravkom Počivavškom?
Ne samo z direktorjem Term, tudi s celotno destinacijo odlično sodelujemo. Z direktorjem Term pa nikoli doslej nisva imela posebnih težav. Če imava kakšne težave ali različne poglede, jih tudi demokratično rešiva. To kar navaja vir, absolutno ni res. Midva sva dobra prijatelja, vendar pa moram povedati, da nimava časa veliko prepredati skupaj, imava pa čas za konstruktivne pogovore, ki dobro tečejo.
Občini Rogatec in Kozje sta bili zelo uspešni na 3. javnem razpisu Razvoj obmejnih območij s Hrvaško, kjer je vsaka pridobila približno milijon evrov nepovratnih evropskih sredstev. Je občina Podčetrtek prijavila kakšen projekt na omenjen razpis?
Čestitam Občinama Kozje in Rogatec, ki sta pridobili projekte za milijon evrov. Moram povedati, da je Občina Podčetrtek, kot ste velikokrat tudi v zadnjih tednih slišali, med največjimi črpalci oziroma koristniki evropskih sredstev. Mi smo na ta razpis prijavili dve cesti: Jerčin – Pristava in Pristava – Dol. Žal naš projekt ni bil odobren, kar je tudi normalno. Mi smo do zdaj dobili več takšnih projektov z obmejnih območij. Je pa res, da smo takoj, že v prejšnjem tednu, sprejeli rebalans proračuna in smo omenjeni cesti uvrstili v program državnega črpanja 23. člena. Po mojih informacijah je ta projekt že odobren, tako da bomo ti dve cesti naredili iz državnega proračuna.
Zaposleni ste na Slovenskih železnicah. Železnice se že več let ubadajo z ogromno izgubo. Kje vidite rešitve za izhod iz krize? Ste si z županovanjem nabrali izkušnje, ki bi lahko vašemu delodajalcu koristile?
Prav gotovo, ampak to delodajalec že zagotovo ve, ve tudi vlada. Mi bi morali že v preteklosti staviti na izgradnjo infrastrukture, posebno pa v zadnjih letih, ko je bilo oziroma je še možno koristiti evropska sredstva. Menim, da smo v tem času naredili premalo koristnih projektov, projektnih dokumentacij, ki bi jih lahko zdaj samo vrgli in denar pobrali. Menim, da bo v prihodnosti veliko pozornosti treba nameniti izgradnji sodobne infrstrukture, ker s sodobno infrastrukturo dobiš tudi tovor, potnike in tudi denar.
Na koncertu ob obletnici ansambla Slovenski zvoki so vas poslušalci lahko slišali tudi, kako igrate harmoniko. Tudi sicer radi večkrat raztegnete meh, pokazali pa ste tudi pesniško žilico. Ste avtor podčetrške himne. Od kod ta ljubezen do glasbe? Kje ste se učili igrati? Zakaj ravno harmonika?
Je res, da so vam občani in društva ob vašem osebnem prazniku poklonili novo harmoniko?
Je res. Približno 320 ljudi mi je poklonilo harmoniko in jo imam spravljeno doma.
Nekje smo slišali, da naj bi vi kar sami naročili občanom, da vam kupijo takšno darilo. To drži?
Ne drži. Sam ima svoji dve harmoniki. Ker pa so videli, da imam manjši harmoniki, so se verjetno odločili, da mi kupijo večjo. Ni pa mi je bilo treba niti malo kupiti. Jaz nisem za to nikogar povabil in nikogar prosil za to.
Preberite in sodelujte:
Vprašajte župana: Štefan Tisel
v/t: Marko kovačevič
f: mK in eH
