Ni se še dokončno umiril spor med direktorjem Doma starejših Šentjur (DSŠ) Brankom Gorečanom in glavno sestro Martino Gorjup, ko je po Šentjurju zaokrožilo novo anonimno pismo. Prizadeti občan občine Šentjur, kot se je podpisal, v obliki pisma enemu od občinskih svetnikov odpira novo poglavje zgodbe o DSŠ.
Ker je očitno, da je avtor varovanec DSŠ, zato z določeno stopnjo tolerance sprejemamo njegovo anonimnost, ker se pač boji, da bi bil izgnan iz Doma.
Pisec anonimke se loteva dveh problemov. Najprej namiguje na nepravilnosti pri prodaji (»podaritvi«) varovanih stanovanj DSŠ, kajti v ozadju naj bi bili privatizacijski interesi naveze Gorečan – Selič – Tisel. Te tri akterje tudi sumi, da se bodo okoristili z izgradnjo enote DSŠ na Planini.
Drugi problem, ki se ga loteva, je povezan z Domom Starejših Ribnica, katerega lastnik naj bi bil Selič – Elektro BUM, prokurist in menda tudi solastnik pa direktor DSŠ Branko Gorečan. »V času, ko ga plačujemo varovanci DSŠ, koristi prostore in materialna sredstva DSŠ, naroča material za Ribnico, obremenjuje delavce z opravili za potrebe Ribnice …, posledično pa se dvigujejo cene za šentjurske varovance.«
Namiguje tudi na to, da je denar, ki ga je Gorečan vložil v DSR, pridobil s posli z zunanjimi izvajalci raznih del v DSŠ.
Branko Gorečan, direktor DSŠ:
– Pri prodaji varovanih stanovanj gre samo za vračilo deleža Občini, ki ga je vložila v dokončanje izgradnje varovanih stanovanj, kajti glavnino sredstev je leta 1999 zagotovila država. S tem smo samo povečali premoženje države, ki je ustanovitelj in lastnik Doma starejših Šentjur. Na ta način smo si zagotovili položaj za bolj stabilno poslovanje v bodoče. Namigovanje na privatizacijo varovanih stanovanj je zlonamerno sprenevedanje. Dom je javni zavod in privatizacija po obstoječi zakonodaji ni možna.
– Moje mnenje je, da je povsem legitimno zavzemanje župana za to, da je enota v domači občini. V primeru mojega nasprotovanja gradnji na Planini pa bi me lokalna politika in mediji podobno cefrali, kot npr. trenutno direktorico ptujskega doma, ker namerava graditi enoto izven domače občine, in sicer v Kopru.
– Dejstvo, da sem prokurist v Ribnici, nima nobenega vpliva na poslovanje Doma starejših Šentjur, in v primeru, da bo ustanovitelj menil, da gre za navzkrižje interesov, me lahko vedno razreši. Doslej sem vedno koristil dopust in niti enkrat nisem obiskal Doma v Ribnici v svojem delovnem času ali na ta račun obračunal potne stroške.
– Najemnino v oskrbovanih stanovanjih smo povečali izključno iz razloga, ker Občina 8 let ni povišala cene za naša oskrbovana stanovanja. Zato je že nekaj časa prihajalo do anomalije, da je stanovalec garsonjere oz. oskrbovanega stanovanja za enak nivo storitev v bistveno večjih in bolje opremljenih stanovanjih plačeval 70 € mesečno manj kot stanovalec v enoposteljni sobi v domskem delu. S tem smo cene le izenačili. Pred tem smo imeli sestanek z vsemi stanovalci oskrbovanih stanovanj in jim predstavili primerjavo kompletne oskrbe v domskem in stanovanjskem delu.
– Vsakomur, ki ima vsaj malo zdrave pameti, je jasno, da bi za nakup Doma v Ribnici moral nameniti večletne celotne prihodke Doma starejših Šentjur, za nakup pa ne bi zadoščala niti vsa sredstva, ki smo jih plačali za storitve zunanjih izvajalcev v vseh 10 letih.
– Izgon stanovalcev iz Doma sploh ni mogoč, to vemo vsi v sociali, zato in še iz nekaterih drugih razlogov tudi vemo, da avtor anonimke ni stanovalec, ampak je zaposlen v Domu starejših Šentjur.
FK / Šentjurske novice
Nikoli več v DSŠ!
Na ŠN je tik pred izidom »priletela« še zgodba Stanka Vrečka s Ponikve, ki je »vroč« na direktorja DSŠ Branka Gorečana.
»Zgodilo se je avgusta predlani, ko sem na zahtevo Gorečana moral v eni uri zapustiti DSŠ. Ostal sem brez strehe nad glavo, dva dni pa sem moral spati pod balkonom in brez zdravil, ki so ostala v Domu. Res je sicer, da sem imel malo predolg kljun, s sostanovalcem sva se večkrat prepirala, brez prave potrebe pa sem tudi kritiziral direktorja Gorečana, da po eni stani iz nas varovancev poskuša potegniti vsak dinar, sam pa ravna razsipno. Za vsak opomin, na primer za slabo očiščeno preprogo v sobi ali za stol na balkonu, nam je zaračunaval po 2,5 evra, on pa se je sam z avtomobilom vozil za nami na Bled, čeprav je v kombiju bilo dovolj prostora. Mene je dobesedno nagnal domov, moj sostanovalec Škoberne, katerega se Gorečan zelo boji, ker naj bi imel težke veze, čeprav je bil za prepire enako kriv kot jaz, pa je lahko ostal v Domu. Ne vem, če ima direktor Doma res takšno oblast, da lahko vse odloči kar sam?
Sicer je bilo v Domu čisto v redu, toda vanj se več ne bom vrnil. Po mojem Gorečan ni pravi človek za direktorja DSŠ.«
FK / Šentjurske novice
