S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pomoč iz vseh strani Slovenije že prihaja. Pomagale bodo tudi druge republike. Kozjanci so rešeni nekaterih dajatev. Enodnevni zaslužek bomo zbirali za šmarsko občino. Škoda je precejšnja: 35 milijard.
Potres 20. VI., ki so ga čutili na večjem delu ozemlja vzhodne in osrednje Slovenije, je prizadel vsekakor najbolj občino Šmarje pri Jelšah. Kakšen je položaj v občini, hkrati tudi v šentjurski, se v nekaj besedah ne da povedati: razdejanje je treba videti. Res je, da se zunaj niti ne vidi veliko, da pa je notranjost stavb katastrofalna. Največ škode je na šolskih objektih.
Šola v Loki pri Žusmu ne bo več uporabna in jo bo treba porušiti, enako tudi šolo v Zibiki. Močno poškodovan je tudi dom počitka v Jelšingradu. Za bivanje in uporabo nasploh niso več uporabni objekti kot zgradba krajevne skupnosti Šentvid, zgradba kombinata v Šentvidu ter zgradba krajevnega urada v Vinskem vrhu. Mnogo je stavb, ki sicer niso močno načete, vendar bi bila sanacija predraga in torej neumestna.
Komisije, ki so v dneh po resa prišle v šentjursko in šmarsko občino, še vedno intenzivno raziskujejo nastalo škodo, zato tudi podrobne ocene nastale škode ne more podati, menijo pa, da jo lahko grobo ocenimo na 35 milijard dinarjev. To seveda ni zadnja številka. Stanje se spreminja iz dneva v dan. Ker nikakor ne kaže čakati, se je izvršni svet SRS odločil, da je potrebna širša družbena akcija. Odločil se je, da je treba organizirati širšo družbeno akcijo vseh ljudi Slovenije, hkrati pa je bil sprejet tudi dogovor, da se zbero sredstva v višini enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih. Vse samoupravne skupnosti bodo na pobudo Izvršnega sveta preusmerile del solidarnostnih sredstev, ki jih oblikujejo na republiški ravni, v nujno sanacijo prizadetih objektov. To velja predvsem za šolske, zdravstvene in varstvene objekte. Solidarnostni stanovanjski skladi bodo del sredstev na menili za obnovo prizadetih stanovanjskih hiš.
Kot najnujnejšo pomoč je Izvršni svet SRS takoj po potresu dodelil obema občinama 900.000 dinarjev. Ustanovljen je bil tudi koordinacijski odbor.
Solidarnostne akcije so na pobudo Izvršnega sveta organizirali še republiška konferenca SZDL, enak sklep pa je sprejelo tudi predsedstvo Zveze sindikatov SRS in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. Pripravljen je osnutek samoupravnega sporazuma, na podlagi katerega naj bi vsi solidarnostni stanovanjski skladi namenih 5 odstotkov letošnjega dohodka kot pomoč stanovanjskima skupnostima v obeh občinah.
Odprt je tudi poseben žiro račun za pomoč prizadetim, v pripravi pa so še druge solidarnostne akcije. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je Izvršni svet oprostil slehernih dajatev kmete na prizadetih območjih.
Vreme poslednjih dni po potresu je občanom obeh občin več ali manj naklonjeno, če izvzamemo dež, ki je bil kar preradodaren. še ve dno živi v šmarskih ljudeh vzdušje potresa, sunki kar nočejo ponehati. V dneh od potresa se je zvrstilo še lepo število sunkov, ki pa niso naredili posebne škode. Ena ko napeto je tudi v občinski skupščini Šmarje pa tudi Šentjur. Dela je več kot preveč, geslo: Pravočasno zagotoviti pomoč občanom more če visi nad ljudmi. Ljudem je treba pomagati na vsak način!
V takšnem tonu je bila tudi nedavna seja družbeno političnih organizacij v Šmarju pri Jelšah, kjer so se zahvalili za takojšnjo in ne sebično pomoč republiških institucij, menijo pa, da je bila solidarnost s strani celjske regije premajhna. V občini upajo, da bodo posamezna podjetja v občini pa tudi zunaj nje dala kredite delavcem, ki v njih delajo. Ti krediti naj bi bili dani pod posebnimi pogoji in takoj, drugače povedano: prioriteto naj bi imeli delavci iz šentjurske in šmarske občine. Pri obnavljanju in dodelitvi sredstev bo vsekakor zelo pomembna tudi lastna pripravljenost občanov.
Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah je poslala poziv vsem gradbenim podjetjem v Sloveniji, da naj pošljejo gradbene ekipe na delovišča v občinah.
V občinah so tudi izrazili dvom, da predvideni ukrepi s strani Izvršnega sveta SRS ne bodo zadostovali za odpravljanje posledic potresa, zato menijo, da bi v pomoči morale sodelovati tudi banke, ki bi del sredstev preusmerile na potresna območja. Po možnosti naj bi del sredstev, ki se še vedno zbirajo za Banja Luko, odvajali v obe občini.
STRAH ŠE VEDNO
Nekaj dni po potresu, ko se je stanje kolikor toliko normaliziralo, smo bili med občani šmarske občine. Ogledovali smo si stavbe in govorili z ljudmi.
V Grličah številka 4 smo govorili z Ano Nunčič: »Pri nas je sicer res močno poškodovano, je pa pri drugih še bolj, zato menim, da je pravičneje, da tisti, ki nima jo tako poškodovano kot drugi, prepustijo prostor pri pomoči drugim.«
Precej slabše je pri Jakobu Škorjancu iz Grlič: »Hišo bom moral porušiti. Stene imam podprte. Spimo na podu. Kaj bo, ko bomo poželi žito in ga shranilina podu, ne vem. Pomoči še nisem do bil nobene, čakam, kaj bo. Ko bi nam vsaj kdo povedal, kaj naj sploh naredimo, naj zidamo, naj podremo, kaj . . . «
Marija Drofenik iz Grlič št. 28 pravi: »Nam bodo ja dali kakšne davčne olajšave pa kakšen material brezplačno. Poglejte, kako naj zidam ali obnavljam, če pa nimam od kod vzeti, jesen pa bo vsak čas tukaj. Do sedaj še nihče ni dal nič, kako pa bo, ne vemo.«
Jože Drofenik, Pristava: »Tudi meni je popokalo, je že teko, ko bi le kdo prišel in povedal, kaj naj storimo. To nam je sedaj najvažnejše.«
Leopold Štuklek je ves iz sebe: »Pri nas je že bila komisija. Hiša je uničena, živimo v dveh sobicah. Omet nam pada po glavah. Rekli so nam, naj počakamo na republiško komisijo. Denarja, pomoči, kakršne koli pač, ni od nikoder. Saj ne zahtevam, dajo naj mi kredite, nekaj pač, kaj . . . « razumete, ne
V Grobelnem živijo v dveh šotorih in vikend prikolici z družinami Vinko Lubej in Anton Gajšek, Kako dolgo še bodo, ne Vedo. Dokler je toplo, bo še šlo.
Tako je v šmarski občini. Žalosten izgled in potrtost ljudi blaži dejstvo, da pomoč že prihaja, da delovni kolektivi niso rekli ne, da je tukaj republika, delovni ljudje Slovenije in tudi Jugoslavije. Pesimizem izginja.
