S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Narava se marsikdaj rada poigra s kakšno dobrino (naj bo to kraška jama ali izvir tople vode ali kaj drugega) potegne določen kraj iz anonimnosti. Tako se je zgodilo tudi z naseljem Dobrina, ki je nekaj kilometrov proč odmaknjeno v breg nad Loko pri Žusmu in kjer je samo nekaj hiš in velika šola. To pa je trenutno tudi vse.
Dobrina je naselje, kjer je narava še neoskrunjena. Ob približno štirih kilometrih dobro urejene (sicer makadamske) ceste so še številni mlini (nekaj se jih še vrti), hiše so krite s slamo, polja pa so razdrobljena med gozdovi, cesto in potokom. Ljudje tam gori so še takorekoč elementarni, saj jih mnogo ni niti uspelo priti do Celja, kaj šele kam dalj. Ker v naselju nimajo trgovine, hodijo v Loko.
In ti ljudje, ki si dneve krajšajo z delom v tovarni ali največkrat na poljih in v gozdovih, zdaj upajo v naravo, da jih je obogatila za nekaj, kar bi jim prineslo čez leta slavo in morda tudi nekaj cvenka. Od šole na levo, kjer je velik travnik, se sredi vrhovih dreves skriva izvir vode Toplice. Voda je mnogo toplejša kot podobne vode, iz peska pa se dviguje tudi več manjših izvirov. Pozimi, ko je sneg, se le ta v vsej okolici vode stopi zaradi toplote. V tej vodi domačini budi perejo, mnogi pa si jo natočijo v steklenice in jo doma pijejo, češ da jim pomaga pri raznih boleznih. Vzorce te vode so že poslali tudi v Ljubljano na inštitut, da bi ugotovili njeno moč in toploto ter morebitno resnično zdravilno moč. To poteka preko Občinske skupščine Šentjur.
Ker so samo nekaj kilometrov proč Atomske toplice je možno, da gre tudi tu za zdravilno vodo. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, kako je s to stvarjo, kakšna je kvaliteta vode m moč izvira. Dobrinčani in Ločani z zanimanjem pričakujejo nadaljnje podatke raziskav, kajti če bi bili ti ugodni za njih, bi jim to pripomoglo tudi k hitrejšemu razvoju kraja.
