V teh dneh v naravi že cveti velikonočnica, ena najbolj prepoznavnih zgodnjepomladanskih rastlin pri nas. Najdemo jo predvsem na območju Boča in v njegovi okolici, pa tudi na območju Kozjanskega parka, kjer vsako leto napoveduje prihod pomladi.
Velikonočnica spada med tako imenovane kosmatince, rastline, ki jih prepoznamo po značilnih svetlo rožnatih cvetovih in dolgih, gostih dlačicah. Te jim omogočajo, da uspevajo tudi v hladnejših razmerah zgodnje pomladi, saj zadržujejo toploto in zmanjšujejo izhlapevanje vode. Prav zaradi teh prilagoditev lahko cvetijo že v marčevskih dneh, pogosto na izpostavljenih, vetrovnih travnikih.
Njihovo pojavljanje že vrsto let spremljajo na območju Kozjanskega parka kjer so na več loacijah tudi letos že zacvetele. Zaradi svoje neopazne rasti med suhimi travami jih ni vedno lahko opaziti, kljub temu pa ostajajo pomemben del naravne dediščine tega območja.
V nekaterih krajih znana tudi kot zaspanček
Velikonočnica ima tudi zanimivo vlogo v ljudskem izročilu. V nekaterih krajih so jo imenovali tudi “zaspanček”, saj naj bi njen vonj povzročal zaspanost. V preteklosti so jo uporabljali v ljudski medicini, danes pa se njene učinkovine pojavljajo predvsem v homeopatskih pripravkih.
Čeprav je rastlina na prvi pogled pogosta, je njeno naravno okolje omejeno in občutljivo. Največjo grožnjo predstavlja spreminjanje travnikov, zlasti intenzivno gnojenje in preoblikovanje rastišč, zaradi česar so vse vrste kosmatincev pri nas tudi zavarovane. To pomeni, da jih ni dovoljeno trgati, presajati ali kakorkoli posegati v njihovo naravno okolje.
