V času poletnih šolskih počitnic pri Kozjanskem parku tradicionalno organizirajo tri naravoslovne tabore za osnovnošolske otroke, namenjene spoznavanju in raziskovanju narave zavarovanega območja.
Otroci na taborih odkrivajo rastlinske in živalske vrste ter njihove življenjske prostore. Spoznavajo tudi številne redke, ogrožene in zavarovane vrste ter se skozi raziskovanje narave učijo, zakaj sta njeno varovanje in ohranjanje pomembna – ne le za rastline in živali, temveč tudi za nas ljudi.
Skupina na posameznem taboru šteje največ 14 otrok, kar omogoča, da se lahko vsak otrok aktivno vključuje v dejavnosti in da se mu lahko dovolj posvetimo. Prednost pri prijavi imajo otroci z območja Kozjanskega regijskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.
Tabori potekajo v Interpretacijskem centru V sadovnjaku na Gradišču, kjer se nahaja tudi kolekcijski sadovnjak Kozjanskega parka. Narava je tako ves čas naš učilnica, igrišče in raziskovalni poligon.
Ob koncu tabora udeleženci prejmejo naziv mladi varuh narave. Ta naziv ni le priznanje za pridobljeno znanje, temveč tudi zaveza, da bodo odgovorno ravnali z naravo ter svoje znanje in izkušnje širili med vrstniki, družino in v svojem okolju.
Zakaj naravo spoznavati v naravi?
Namen izobraževanja o naravi v naravi je otrokom in mladim – našim skorajšnjim odraslim in prihodnjim odločevalcem – približati živi in neživi svet, ki nas obdaja in s katerim si delimo planet. Želijo jim privzgojiti spoštljiv in pozitiven odnos do narave ter jim pokazati, da jo lahko razumemo in varujemo predvsem takrat, ko jo sami doživimo.
V tednu, ki ga preživijo v Kozjanskem parku, pridobijo številna praktična in uporabna znanja. Naučijo se, kako ravnati, če na vrtu najdejo kačo, kaj storiti, če se na podstrešju naselijo netopirji, kako prepoznavati in odstranjevati invazivne tujerodne rastline ter kaj v naravi smemo in česa ne smemo početi. Predvsem pa spoznajo, da je varovanje narave odgovornost prav vsakega izmed nas.
Kaj so počeli?
Teden je bil poln raziskovanja, doživetij, gibanja in novih spoznanj.
Obiskali so gnezdišče živopisanega čebelarja na Bizeljskem in spoznavali ptice Kozjanskega parka, še posebej tiste, ki so tesno povezane s travniškimi sadovnjaki.
Na Gradišču so pripravili lov na zaklad, pri katerem so morali udeleženci premagati številne zanimive izzive, pri tem pa pokazati svoje znanje, iznajdljivost in sposobnost sodelovanja.
Na Oslici, najvišjem vrhu Kozjanskega parka, jih je navdušila izjemna barvitost in raznolikost rastlin ter živali, ki živijo na suhem hribovskem travniku.
Podali so se tudi v sotesko Zagorskega potoka do trostopenjskega slapu, kjer so raziskovali pestro zbirko kamnin, ki jih hudourniški potoki prinašajo z Bohorja.
V okolici Olimja so se sprehodili po geološki poti in spoznavali raznolikost kamnin Kozjanskega. Seveda pa skoraj ni mogoče obiskati Olimja, ne da bi pokukali tudi v čokoladnico.
V Jovsih, naravnem spomeniku, so spoznavali dvoživke, ki živijo v tamkajšnjih mlakah. Ob tem smo prisluhnili tudi značilnemu oglašanju kosca, enega najbolj skrivnostnih prebivalcev travnikov.
V najhujši poletni vročini so se ohladili v osvežujoči vodi soteske reke Bistrice. Raziskovali so, kdo vse živi v reki in ob njej, si ogledali domovanje bobrov ter spoznavali vodne organizme. Ob tem so ugotavljali, zakaj je pomembno ohranjati in varovati sotesko kot naravni spomenik.
Ko se je zvečer stemnilo, so postavili svetlobne piramide in se podali v svet nočnih metuljev. Spoznali so, kako drugačen je svet narave ponoči in koliko življenja ostane skritega našim očem, ko se stemni.
Spoznavali so tudi netopirje in jih obiskali na Javerškovi domačiji v Podsredi.
Lotili so se prav posebnega opravila – pobiranja zgodnjih sort jabolk, namenjenih za sok.
V Gruski so z navdušenjem odkrivali potočne rake in si ob tem predstavljali, kako je tu nekoč živel puščavnik. Potem smo zavrteli čas še dlje nazaj in se podali v geološko dobo jure – v pravi jurski park.
Bilo je pestro, poučno in zabavno. Spoznali so številne rastline, živali, življenjske prostore in naravne pojave, predvsem pa naravo doživeli na nekoliko drugačen način – neposredno, z vsemi čuti in z veliko radovednosti.
In kot se za dober tabor spodobi, niso ostala le nova znanja. Sklenila so se nova prijateljstva, nastali so lepi spomini, domov pa so odšli novi mladi varuhi narave.
