Kozjansko-Obsoteljsko območje se po številu delovnih mest in višini plač še naprej uvršča pod slovensko povprečje, a podatki razkrivajo precej raznoliko sliko med posameznimi občinami. Medtem ko nekatera lokalna središča krepijo zaposlovanje in dohodek, manjše občine izgubljajo delovna mesta, razlike v plačah pa ostajajo izrazite.
Največ delovnih mest na območju imata občini Rogaška Slatina (5.951) in Šentjur (5.651), ki skupaj predstavljata glavni zaposlitveni središči. Sledi Šmarje pri Jelšah z 2.836 delovnimi mesti, medtem ko ima Podčetrtek 1.316 delovnih mest.
Na drugi strani lestvice sta izrazito majhni občini – Bistrica ob Sotli zgolj z 236 delovnimi mesti in Dobje 245. Trend od leta 2020 do 2026 kaže na razslojevanje: Šentjur, Šmarje in Podčetrtek beležijo rast, medtem ko Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli izgubljajo delovna mesta.
Ob tem se spreminja tudi struktura: število samozaposlenih brez kmetov narašča, število kmetov pa upada, kar kaže na postopno preusmerjanje v storitvene in podjetniške dejavnosti.
Plače: približno 200 evrov zaostanka za Slovenijo
Povprečna neto plača v Slovenija je leta 2025 znašala 1.602 evra, medtem ko povprečje občin Kozjanskega in Obsotelja dosega približno 1.393 evra. Razlika znaša okoli 200 evrov oziroma približno 13 odstotkov. Podobno razmerje ostaja tudi v zadnjih mesečnih podatkih za leto 2026.
Razlike med občinami
Najvišje povprečne neto plače pri podjetjih, javnih ustanovah, s.p-jih, kmetovalcih … v letu 2025 so bile sicer na območju Dobja (1.470 €), pri čemer je potrebno poudariti, da na to vpliva struktura delovnih mest v občini. Na drugem mestu je Šmarje pri Jelšah (1.468 €), ki je tudi upravno središče, tesno za njima Bistrica ob Sotli.
Najnižje povprečne plače pa so v Podčetrtku (1.264 €) in Rogatcu (1.264 €). Ob tem izstopa Kozje, ki beleži najhitrejšo rast plač, a še vedno ostaja pod vrhom.
Po dejavnostih: javni sektor na vrhu, storitve na dnu
Podrobnejši pogled po dejavnostih razkriva jasen vzorec:
Najvišje neto plače so v javni upravi v Rogaški Slatini ( povprečje 1.939 €), javni upravi v Šentjurju (1.768 €), ter v izobraževanju v Kozjem (1.677 €).
Nizke plače pa so v nepremičninskih dejavnostih v Rogaški Slatini, v gradbeništvu v Rogatcu, različnih storitvah v Šentjurju in Šmarju pri Jelšah.
To potrjuje širši trend:javni sektor in regulirane dejavnosti prinašajo višje in stabilnejše plače, turizem, trgovina in lokalne storitve pa ostajajo slabše plačani.
Kozjansko-Obsoteljsko območje ima manj delovnih mest in nižje plače kot slovensko povprečje, obenem pa se razlike med občinami povečujejo.
Glavni razvojni izziv ostaja ustvarjanje:
– več delovnih mest v manjših občinah,
– predvsem pa bolje plačanih zaposlitev zunaj javnega sektorja.
Brez tega bo območje še naprej odvisno od dnevnih migracij in zunanjih zaposlitvenih središč.
Poglejte še:
Na Kozjansko-Obsoteljskem vse višji delež delovno aktivnih, a velika večina se vozi na delo drugam
