Praznik dela je priložnost, da pogledamo, kako se spreminja trg dela tudi zunaj večjih mest. V Sloveniji je bilo leta 2025 delovno aktivnih 941.267 prebivalcev. Med njimi je bilo 55 % moških in 45 % žensk, večina jih je delala v zasebnem sektorju, največ pa v predelovalnih dejavnostih.
Vse pomembnejši pojav ostajajo delovne migracije: manj kot polovica delovno aktivnih v Sloveniji dela v občini svojega prebivališča.
Podobno, a še izraziteje, se kaže tudi v Kozjansko-Obsoteljskem. Območje osmih občin – Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah – ima vse višjo stopnjo delovne aktivnosti, hkrati pa večina prebivalcev delo najde zunaj domače občine.
Delovna aktivnost močno raste
V vseh osmih občinah je bila stopnja delovne aktivnosti leta 2024 višja kot leta 2002. Povprečje teh občin se je povečalo s približno 56,5 % na 71,6 %.
Podčetrtek: 76,4 %
Rogaška Slatina: 74,3 %
Dobje: 74,1 %
Šentjur: 71,3 %
Šmarje pri Jelšah: 70,9 %
Največji skok v obdobju 2002–2024 je imelo Dobje, kjer se je stopnja delovne aktivnosti zvišala za 22,6 odstotne točke. Izrazito rast beležita tudi Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah.
Večina dela zunaj domače občine
Čeprav je delovna aktivnost visoka, podatki kažejo, da je območje izrazito migracijsko. Leta 2025 je v povprečju le okoli 29 % delovno aktivnih prebivalcev teh občin delalo v občini prebivališča, približno 71 % pa jih je odhajalo na delo drugam.
Največji delež tistih, ki delajo v domači občini, ima Rogaška Slatina – 53,6 %. To pomeni, da je edina med osmimi občinami, kjer več kot polovica delovno aktivnih prebivalcev dela doma. Sledijo Podčetrtek s 34,2 %, Šentjur z 32,5 % in Šmarje pri Jelšah s 27,7 %.
Najbolj izrazito odhajanje na delo drugam imajo Dobje, Kozje in Bistrica ob Sotli, kjer zunaj občine prebivališča dela okoli 79–81 % delovno aktivnih prebivalcev.
Rogaška Slatina je zaposlitveno središče območja
Indeks delovne migracije še jasneje pokaže razliko med občinami. Vrednost nad 100 pomeni, da ima občina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Leta 2025 med obravnavanimi občinami izstopa Rogaška Slatina z indeksom 117,8. To pomeni, da v občino na delo prihaja več ljudi, kot jih iz nje odhaja, in da je najmočnejše zaposlitveno središče Kozjansko-Obsoteljskega.
Podčetrtek z indeksom 79,8 izstopa kot drugo močnejše zaposlitveno jedro, kar je verjetno povezano s turizmom, gostinstvom in storitvami. Vse druge občine imajo nižje indekse, zato imajo bolj izrazito bivalno kot zaposlitveno vlogo.
Kam odhajajo na delo?
Tabela delovnih migracij pokaže, da je izven območja Kozjansko-Obsoteljskega Celje eden najpomembnejših zaposlitvenih magnetov za območje. Leta 2025 je v Celju delalo 2.406 prebivalcev Šentjurja, 923 prebivalcev Šmarja pri Jelšah, 359 prebivalcev Rogaške Slatine, 198 prebivalcev Podčetrtka, 127 prebivalcev Kozjega in 108 prebivalcev Dobja.
Pomembna destinacija je tudi Ljubljana. Tam je leta 2025 delalo 836 prebivalcev Šentjurja, 412 prebivalcev Šmarja pri Jelšah, 300 prebivalcev Rogaške Slatine, 123 prebivalcev Podčetrtka, 100 prebivalcev Rogatca in 99 prebivalcev Kozjega.
Kaj je najbolj zanimivo?
Kozjansko-Obsoteljsko kaže dvojno sliko. Po eni strani se ljudje vse bolj vključujejo na trg dela, stopnje delovne aktivnosti pa so v več občinah zelo visoke.
Po drugi strani pa domače občine pogosto ne ponujajo dovolj delovnih mest za vse svoje prebivalce, zato so, z izjemo obeh glavnih turističnih občin, predvsem Rogaške Slatine, kjer sta ob turizmu velika zaposlovalca Steklarna Rogaška (700) in Kozmetika Afrodita (150), delno pa tudi Podčetrtka, naše občine izrazito delavsko migracijske.
