V ponedeljek, 13. oktobra se je skupina romarjev – med njimi celjski in murskosoboški škof, 20 duhovnikov ter 22 laikov odpravila na svetoletno romanje po krajih prvih krščanskih cerkva v Turčiji. Romanje je prepletalo duhovno poglobitev in zgodovinski spomin na začetke krščanstva.
Škof Maksimilijan je romarjem odstiral pomen Božje besede iz Knjige razodetja ter Pavlovih pisem, sladkogorski duhovnik Vili Lovše jih je vodil v molitvi razločevanja misli in čustev, murskosoboški škof Janez Kozinc, sicer Celjan, pa je v katehezah prebujal upanje. Duhovno središče potovanja so bile vsakodnevne svete maše, ki so utrjevale občestvo romarjev.
Pot jih je vodila skozi zgodovinsko bogata mesta – od Niceje, kjer so ob 1700. obletnici Nicejskega koncila obhajali spomin na izpoved vere v enost Očeta in Sina, do Pergamona, Sarde, Hierapolisa in Laodikeje, kjer so premišljevali o preizkušnjah prvih krščanskih skupnosti. Obiskali so tudi Kolose, Selčuk z baziliko apostola Janeza in Marijino hišo nad Efezom, kjer je škof Janez poudaril: »Marija je našla, ker je iskala in ker je bilo njeno srce odprto.«
Romanje se je zaključilo v Izmirju, kjer so se srečali z nadškofom Martinom Kmetcem in spoznali življenje tamkajšnje majhne, a žive krščanske skupnosti, edine, ki na tem območju neprekinjeno deluje že od časov Knjige razodetja. Na misijonsko nedeljo so se romarji s hvaležnostjo odpravili domov, okrepljeni v veri in povezanosti s koreninami prve Cerkve.
