Slaba dva meseca potem, ko so na Planini pri Sevnici predstavili knjigo Karla Gržana Po poteh Vodnarja, so v okviru Zavoda Zvezdne poti izpeljali tudi prvi pohod po območju preslikave tega ozvezdja.
Na širšem Kozjanskem je Gržan sicer prepoznal dobrih 60 preslikav ozvezdij, najbolj znana pa je preslikava Oriona, čedalje več pozornosti pa priteguje planinski Vodnar.
Na sobotni pohod se je kljub meglenemu vremenu odpravila stotnija udeležencev, ki je prišla iz vseh delov Slovenije. S planinskega trga so se najprej odpravili k megalitu Ampusu, kjer jih je prvič nagovoril pater Gržan. Na kratko je povzel potek svojega odkrivanja pomnikov megalitske civilizacije vse od prvih odkritij v Jurkloštru do Vodnarja na Planini in ustanovitve Zavoda Zvezdne poti. Tudi tokrat je poudaril: “S stopanjem po poteh Vodnarja v njegovem zemeljskem odsevu, ki ga ohranjajo megalitske strukture, utrjujemo poti v novo dobo človeštva s poglobljeno človečnostjo, ki jo napoveduje Vodnar.”
Udeleženci so se potem podali na območje Svetega Križa in se kasneje znova vrnili v trg, potem pa je sledil še obisk dolmena v Visočah, ki ga je pred nekaj tedni obiskal tudi raziskovalec megalitskih struktur po svetu, zlasti pa v Visokem v Bosni in Hercegovini, Semir Osmanagić.
Pohod so zaključili na razgledišču na grajski kašči, saj se je medtem oblačnost razkadila, tako da je pogled segal daleč na okoliško pokrajino, ki jo zaznamuje masiv Bohorja. S prvo izvedbo pohoda in zlasti z odzivi udeležencev je bila zadovoljna tudi direktorica zavoda Monika Škoberne.
