Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Pod Žusmom ponovno pripravljali okusne pršjače


Označite Kozjansko.info kot prednostni vir na Googlu

V gasilskem domu krajanov v Dobrini se je odvil drugi festival pršjač, ki ga je organizacijsko podprlo tamkajšnje Društvo Izviri. 

Utrinek s priprave pršjač; foto: Društvo Izviri

Namen dogajanja je bil predvsem ponuditi možnost za ljubitelje tradicionalne kuhinje in vse, ki želijo izvedeti več o tem, kako pripraviti to okusno domačo jed. Drugi namen pa je bil tudi ohranjanje kulinaričnega izročila in da se pršjače predstavijo kot jedi, enostavne za priprapravo.

Z udeleženci, zbralo se jih je okoli 20, so pripravili nekaj vrst pršjač in pogač, poudarek pa je bil na uporabi lokalnih sestavin in tradicionalnih tehnik.

Priprava pršjače lahko vključi več kot eno osebo; foto: Društvo Izviri

Tako kot lani je bila izvajalka aktivnosti Tanja Gobec iz Šentjurja, ki je dogajanje opisala z besedaim: “Bilo je prijetno druženje. Tokrat so bili udeleženi tudi otroci, kar nas še posebej veseli.”

Pršjača se v različnih oblikah pojavlja na območju Prekmurja, Štajerske in Dolenjske, zanjo pa se poleg različih receptur uporabljajo tudi različna poimenovanja, kot je npr. zavihača.

Še nekaj besed o pršjači
Dodajanje ocvirkov; foto: Društvo Izviri

Gre za tradicionalno slovensko jed, ki je znana po svoji edinstveni pripravi ter okusnih nadevih, ki obogatijo kruhovo testo. Skozi čas se je razvijala in prilagajala različnim kulinaričnim trendom, a njena osnovna zasnova ostaja nespremenjena: testo, iz katerega se oblikujejo različne oblike, se napolni z različnimi nadevi in nato peče.

Ob postrežbi; foto: Društvo Izviri

Etnolog Janez Bogataj je med drugim zapisal, da je priprava pršjače tudi priložnost za družinsko sodelovanje, saj se člani družine pogosto zberejo, da skupaj pripravijo testo in nadeve ter oblikujejo končni izdelek. S tem se ohranja tradicija in prenašajo znanja ter veščine iz generacije v generacijo. Pršjača tako ni le jed, temveč tudi izraz kulturne identitete in
povezovanja ljudi.

Zadovoljni udeleženci; foto: Društvo Izviri

Vladimir Šlibar, prav tako etnolog, je raziskoval recepture, ki se mnogokrat prenašajo kot družinsko izročilo. Pogosto so prilagojene lokalnim sestavinam in se odražajo v posebnostih, ki jih domačini poznajo in cenijo. Temu se pridružujejo tudi posebnosti glede priprave hrane, kot so različne tehnike kuhanja in postrežbe, kar velja tudi za Kozjansko.