S tekmami zadnjega kroga v Štajerski in Medobčinsk ligi, so klubi z našega območja končali sezono 2011/2012. Pred začetkom pravkar zaključenega športnega leta, je članski nogomet z Obsotelja in Kozjanskega, vsaj v rezultatskem smislu, padel na najnižjo raven. Le dva kluba smo imeli v predzadnji, Štajerski ligi, ostali so igrali v najnižji, Medobčinski ligi. A krivulja rezultatov se je vsaj za nekatere obrnila navzgor, na drugi strani pa so imeli klubi nemalo težav na in izven igrišča.
Izostanek dobrih rezultatov v prejšnjih sezonah je prinesel vsaj eno pozitivno stvar. Klubi z našega območja so v ekipe vključili predvsem doma vzgojene igralce, več priložnosti kot v preteklosti so dobili tudi mladi.
Da se tudi z domačimi igralci lahko naredi rezultat, so v letošnji sezoni dokazali člani NK Šmarje pri Jelšah. Trener Ibrahim Neskić je sestavil morda celo najmočnejšo ekipo v zgodovini kluba. Modro-beli (in na koncu sezone oranžen) dres so oblekli skoraj vsi Šmarčani, ki so se že preizkusili na višji ravni. V klub so pripeljali tudi okrepitve iz drugih okolij, ki jih sicer ni bilo veliko, so pa s svojim znanjem in kvaliteto prinesli dodatno vrednost klubu.
Rezultat, ki je logična posledica dobrega dolgoročnega dela v vseh selekcijah šmarskega kluba, ni izostal. Že tri kroge pred koncem so si zagotovili naslov prvaka v ŠNL in povratek v 3. slovensko nogometno ligo. Osvojili so praktično vse, kar se je dalo. Ob naslovu prvaka so osvojili 1. mesto v točkovanju za fair play, Žiga Vraničar pa je s 24 goli postal najboljši strelec lige.
Še širši nasmešek na ustih ljubiteljev žogobrca na Šmarskem so priklicali v pokalnem tekmovanju. Po vrsti so izločili drugoligaše iz Krškega, Celja in Slovenskih Konjic ter visoko dvignili lovoriko za najuspešnejšo ekipo v Pokalu MNZ Celje.
Najbolj urejen klub na območju?
Bi šmarski nogomet žel podobne uspehe, če bi bile razmere izven igrišča drugačne? Urejena infrastruktura z modernim (po mnenju kritikov celo prevelikim)
Z zdravo finančno sliko lahko v Šmarju primerno nagradijo igralce za njihov trud. Letos so si lahko privoščili priprave na Rogli, v pomladanskem delu pa so zagotovili dovolj denarja, da se je klubu pridružil napadalec Ivan Firer, ki ga niso zmogli plačevati v prvoligaškem NK Celje.
Da ambicije ne bi bile previsoke
A denarja je dovolj za udejstvovanje na ravni 3. lige, torej na amaterskem nivoju. Ravno nastopi v pokalu so pokazali, da bi šmarski nogometaši s kakšno okrepitvijo lahko enakovredno nastopali morda celo v drugoligaški druščini. A kvaliteta na igrišču ni dovolj. Za takšen podvig bi potrebovali (veliko) več denarja. V klubu so zaenkrat realni in o kakšnih megalomanskih podvigih ne razmišljajo. Kljub temu ni odveč posvariti pred visokimi ambicijami.
Pokazali, da znajo igrati
Kam pripeljejo previsoke ambicije in računi brez krčmarja dobro vedo v Šentjurju. Dvakrat so igrali v 2. ligi in obakrat je klub zaradi pomanjkanja denarja skoraj propadel. Letos so uspeli ustaviti negativno krivuljo izpadov iz lig in se obdržali v Štajerski ligi. Trener Matjaž Šnabl je imel večkrat težave s sestavo ekipe. Že tako oslabljen kader so pestile poškodbe in disciplinske kazni. Ravno zaradi tega so bili nekajkrat ‘kanon futer’ močnejših ekip, a so na drugi strani dokazali, da znajo igrati nogomet. V zaključku sezone so z visoko zmago presenetili Pesnico in s tem odprli pot šmarskim sosedom do naslova prvaka, izpolnili so tudi cilj pred sezono in ostali v ligi. V začetku sezone so igrali tudi v Pokalu Hervis, kjer jih je izločil velenjski Rudar.
Turbulentna sezona, ki bi skoraj prinesla uspeh
Nogomet v zdraviliškem kraju je v iztekajoči se sezoni doživel kar nekaj pretresov. Poleti niso dobili pričakovanega (in po pravilih upravičenega) povabila iz MNZ Ptuj za nastopanje v ŠNL, pozimi pa se je poslovila celotna uprava. Razlog? Denar. Bivša uprava je zatrjevala, da ne more vzdrževati nogometnih objektov v kraju in želela več denarja od slatinske občine. Ko ga niso dobili, so se poslovili in zdelo se je, da bo klub povsem ugasnil. Kljub temu je nova uprava nekako uspela zbrati dovolj denarja tudi za člansko moštvo. Čeprav v pomladanskem delu niso uspeli ponoviti predstav iz jeseni, ko so dominirali v ligi, so sezono končali čisto pri vrhu in šele v zadnjem krogu izgubili napredovanje.
Kriza, kriza, kriza
Dokaz, da je slovenski klubski nogomet v krizi, niso samo finančne težave prvoligašev iz Celja, Lendave, Murske Sobote in drugih krajev. Vedno težje živijo tudi amaterski klubi. Štajersko ligo je letos začelo 14 klubov, o izstopu B selekcije Nk Krško, pa jo je končalo le 13. Tudi na najnižjem nivoju so se zgodili izstopi iz lige. Med klubi, ki so predčasno zaključili tekmovanje v članski konkurenci je na žalost tudi NK Kozje. V klubu so imeli težave s pomanjkanjem in neresnostjo igralcev. Ko se jih je pred tekmo z Rogaško v slačilnici zbralo le devet, so se odločili, da prekinejo agonijo in razpustijo člansko selekcijo.
Pod črto
Klubi iz našega območja so dokaj uspešno upravičili pričakovanja pred sezono. “Stavili bomo na domač kader,” je postal vodilo klubskih uprav in ne izjema, kot je bilo to še nekaj let nazaj. Z domačimi igralci bodo rezultati v prvi fazi morda izostali, a na dolgi rok se vlaganje v svoj kader veliko bolj izplača kot hipne okrepitve. Nivo igre se počasi, a vztrajno dviga navzgor, prebujajo se tudi gledalci/navijači. Ni jih sicer toliko, da bi polnili kapacitete, ki jih naši klubi premorejo, a prihajajo. Klubske uprave imajo več kot dovolj izkušenj svojih predhodniov, ki kažejo, v katero smer se nogomet na tej ravni ne sme razvijati. So doumeli, kakšen bi moral biti recept za kontinuirano rast? Letošnja sezona je nakazala določene prebliske.
t: Marko Kovačevič
f: arhiv Kozjansko.info
