Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Moser “ima dovolj” in prodaja Slivniško jezero


Označite Kozjansko.info kot prednostni vir na Googlu

“Dovolj imam vsega,” je direktor in 32,33 % lastnik družbe RTG Slivniško jezero, d. o. o., Gregor Moser novinarjem Siola, ki so prvi poročali o zgodbi, odgovoril na vprašanje, zakaj družba prodaja parcele, na katerih je Slivniško jezero. 

Moserjev odgovor se je bržkone nanašal na dolgoletne spore in zaplete glede upravljanja Slivniškega jezera, kjer sta si v laseh z Ribiško družino Voglajna kot manjšinskim lastnikom podjetja in nosilcem koncesije za opravljanje ribolova na jezeru. 

Izklicna cena parcel, ki jih Moser prodaja, je 6,29 milijona evrov. 

Na oglasni deski UE Šentjur pri Ceju se je prejšnji teden pojavila “ponudba za prodajo kmetiskega zemljišča, gozda ali kmetije,” kjer je navedenih pet parcelnih številk, ki sovpadajo s parcelami Slivniškega jezera. Lastnik parcel je podjetje RTG Slivniško jezero d.o.o., katerega direktor je Gregor Moser in ki posluje brez prihodkov ter z okoli 2,4 tisočakoma letne izgube. Ob Moserju in njegovi sestri, ki imata enak delež lastništva, je v lastniški strukturi še Ribiška družina Voglajna z 19,3 % deležem.

Vir: e-prostor.si

 

5 parcel, ki so se znašle na prodaj, ne pokriva celotnega Slivniškega jezera, temveč predvsem vzhodni del v skupni izmeri okoli 500 tisoč kvadratnih metrov ter pas proti zahodu, pri čemer so večinoma pokrite z vodo, priobalni del je manjši.

Največja parcela je 311/3, ki se razteza preko celotnega jezera severno od struge nekdanjega potoka.

Z modrimi zvezdicami označeno območje parcel, ki jih prodaja podjetje v delni lasti Gregorja Moserja (vir: e-prostor.si, klik za povečavo)

Moser je za Siol dejal, da zanimanje za nakup obstaja, ter da so “večji kot Portorož”, saj da jezero “ponuja 7,5 kilometra obale.” Ne pričakuje pa, da bo med kupci Občina, ker za to “nima denarja”.

Stališče glede prodaje parcel, na katerih je od leta 1976, ko so za potrebe Železarne Štore zajezili Drobinski potok in Ločnico, voda, smo povprašali Ribiško Družino Voglajna. Odgovorili so nam, da so zadeve okrog jezera še vedno zelo zapletene in da uradnih izjav za zdaj ne dajejo. Lahko pa pričakujemo, da se bodo oglasili v naslednjih dneh.

Zgodovina spora, ki otežuje turistični razvoj atraktivne lokacije

Zgodba Slivniškega jezera je že skoraj tri desetletja zaznamovana z lastniškimi spori, sodnimi postopki in neuspelimi poskusi razvoja. Čeprav je jezero eno največjih turističnih potencialov Kozjanskega, so prav dolgotrajni konflikti razlog, da se območje ni razvilo tako, kot so mnogi pričakovali.

Ključni spor poteka med družbo RTG Slivniško jezero, katere večinska lastnika sta brat in sestra Moser, in Ribiško družino Voglajna. RTG je lastnik večine zemljišč pod jezerom in ob njem, medtem ko ima Ribiška družina koncesijo za upravljanje ribolova. Že od konca devetdesetih let se obe strani prepirata o upravljanju območja, delitvi prihodkov, razvoju infrastrukture in poslovanju družbe RTG. Spori so večkrat končali na sodiščih, odnosi pa so postali tako zaostreni, da je bilo sodelovanje praktično onemogočeno.

Ena najbolj vidnih posledic je propad nekdanjega ribiškega doma na Tratni. Objekt, ki je bil nekoč priljubljeno zbirališče ribičev in izletnikov, je zaradi lastniških nesoglasij ostal zaprt, nato pa začel propadati. Večkrat je bil tarča vlomov in vandalizma, načrti o obnovi ali novi turistični ponudbi pa se nikoli niso uresničili. Že pred leti so se omenjali tudi tuji investitorji in celo možnost izgradnje igrišča za golf, vendar so vsi projekti obstali.

V spor se je sčasoma vključila tudi država. RTG je vodil več postopkov z državnimi institucijami, med drugim z Agencijo RS za okolje in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklad je zahteval vrnitev določenih zemljišč, družba pa je trdila, da ji država že desetletja preprečuje razvoj območja. Nekateri postopki so segli vse do Vrhovnega sodišča.

Občina Šentjur je večkrat poskušala posredovati med sprtima stranema, vendar brez uspeha. Zaradi neurejenih razmer ni mogla uresničiti širših turističnih načrtov, čeprav Slivniško jezero z okoli 84 hektarji površine, 7,5 kilometra obale ter bogato naravno dediščino velja za enega največjih razvojnih potencialov območja.

Preberite še:

Slivniško jezero letos praznuje 50 let: zbirajo stare fotografije in spomine