Prejšnji teden je nacionalni odmev dobila ponudba za prodajo zemljišč z oglasne deske UE Šentjur, kjer podjetje RTG d.o.o. prodaja parcele, na katerih v naravi obstaja Slivniško jezero, oziroma njegov dobršen del.
Za prodajo stoji solastnik in direktor Gregor Moser, ki, kot pravi, “ima vsega dovolj” in se naložbe očitno želi rešiti. Pri tem pa pričakuje, da bo kupec za 50 hektarjev zemljišč, ki so večinoma pod vodo, odštel 6,29 milijona evrov.
Manjšinski lastnik podjetja je tudi Ribiška družina Voglajna, s katero je Moser v dolgoletnem sporu glede upravljanja z jezerom. Ribiči imajo državno koncesijo za upravljanje z ribištvom in ustrezno skrbijo za ribe ter ribolovna območja.
Zanimalo nas je njihovo stališče glede Moserjeve ideje o prodaji jezera.
Po nekaj dneh od poizvedovanja so nam iz Ribiške družine Voglajna poslali pisno izjavo, ki jo začenjajo s stališčem, da je po njihovo zdaj na potezi država oziroma njene pristojne institucije, da uredijo vprašanja, ki glede Slivniškega jezera ostajajo odprta že vrsto let. Med njimi, poudarjajo, je tudi vprašanje lastništva.
“Že dlje časa opozarjamo, da gre za pomemben naravni vir, katerega pravni status bi moral biti jasen in nedvoumen,” pišejo ribiči.
In nadaljujejo: “ob tem je treba poudariti, da slovenska zakonodaja ne omogoča prodaje vode oziroma vodnih virov, temveč kvečjemu zemljišč pod njimi oziroma zemljišč, povezanih z vodnim območjem. Zato je treba biti pri navedbah, da se »prodaja Slivniško jezero«, zelo previden.” Opozarjajo tudi, da se ne prodaja celotno jezero, temveč le del območja.
Tudi zato se po njihovih besedah upravičeno zastavlja vprašanje, kakšen bi sploh bil interes morebitnega kupca za nakup zgolj dela jezera, saj takšno lastništvo samo po sebi ne omogoča razpolaganja s celotnim jezerom.
Nadalje v Ribiški družini Voglajna poudarjajo, da imajo za Slivniško jezero veljavno koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja, ki je bila podeljena s strani Republike Slovenije.
“Svoje naloge izvajamo strokovno, odgovorno in v skladu z zakonodajo ter koncesijskimi obveznostmi. Morebitna sprememba lastništva zemljišč na izvajanje naše koncesije ne vpliva, zato se naše delo ne bo spremenilo,” trdijo. Dodajajo, da bodo še naprej skrbeli za ribji stalež, varstvo narave in trajnostno upravljanje tega pomembnega vodnega ekosistema.
O primernem lastniku
In kako sami vidijo rešitev zagate s Slivniškim jezerom, ki je jedro dolgoletnih sporov in zato ostaja neizkoriščen razvojni oziroma turistični potencial?
“Po našem mnenju bi bil edini primeren lastnik tako pomembnega naravnega območja država, ki bi lahko zagotovila dolgoročno varstvo javnega interesa, ohranitev naravne dediščine ter jasno ureditev pravnih razmerij,” menijo ribiči.
“Ob tem velja poudariti tudi, da vprašanje sedanjega lastništva družbe RTG d.o.o. še vedno ni v celoti razjasnjeno oziroma raziskano. Zato ocenjujemo, da bi se v primeru prodaje tretji osebi enaka vprašanja ponovno odpirala in bi lahko povzročila nove pravne negotovosti,” so prepričani.
V svoji izjavi poudarjajo še, da družba RTG d.o.o. že več desetletij gospodarsko nazaduje, kar se odraža tudi v stanju njenega premoženja. “V tem kontekstu je odločitev za prodajo razumljiva, saj družba za delovanje potrebuje finančna sredstva. Vendar pa to ne sme biti razlog, da bi vprašanja, povezana z upravljanjem in lastništvom tako pomembnega naravnega območja, ostala nerešena.”
“Prepričani smo, da je napočil čas za sistemsko rešitev, ki bo v interesu države, lokalne skupnosti, narave in vseh uporabnikov Slivniškega jezera,” svoj pogled na problematiko zaokrožajo v Ribiški družini Voglajna.
Moser je medtem za Delo dejal, da čakajo »na nekoga, ki bo vložil v sedem kilometrov obale,« pri čemer govori o interesu Avstrijcev in Nemcev. Predkupno pravico imata sicer občina Šentjur in Direkcija za vode, a zanju je cena enostavno previsoka.
V vsakem primeru bo družba še naprej ostala lastnica dveh luksuznih apartmajev ob jezeru, v pripravi pa je tudi glamping z osmimi lesenimi hiškami. Glede sobivanja z ribiči pa pravi, da je “vode za vse dovolj.”
Preberite še:
