Ob koncu svoje prve kolumne sem omenjal ameriške koktejle in kot pravi miksolog vam jih danes tudi serviram. Ne bi bil pravi “majster”, če vam ne bi vsakega tudi podrobneje predstavil. Pridobiti moram vaše zaupanje. Ko “nalagam”, mi morate verjeti, sicer se ne boste vračali. Niti iskreno povedali svojega mnenja, ampak zgolj kimajoče rekli “Uuu, ja, super je!”. Čeprav temu nemara ne bo tako.
Začeli bomo z dobrim starim koktejlom, Old Fashioned. Grenko-sladek, preverjen, viski bo naša osnova. Tak, da hitro zadene, zbistri in naredi udaren uvod. Resnica, ki greni in Luka Dončić kot sladkorček.
Končnica NBA lige je v polnem zagonu, vendar Luka ne sme zaigrati za Lakerse. Malce zapeče po grlu. Kar čutite, je strast užitka ob gledanju našega virtuoza. Ampak še preden bo kozarec prazen, boste doumeli, da s prehitrim povratkom na igrišče tvega svojo nadaljnjo kariero. Pod črto, ne splača se. Navijači bomo morali malo potrpeti, da bomo lahko čim dlje uživali v njegovih mojstrovinah. Potem pa so na vrsti klubski funkcionarji, ki bomo morali okoli Luke zgraditi ekipo. Šele nato naj dobi zeleno luč. Letos je tako ali tako Oklahoma City končna postaja Jezernikov,
Tako, rahlo smo dvignili temperaturo, zdaj bi se pa prilegel kakšen kanape, zraven pa seveda paše aperitiv.
En igralec v NCAA dobi cel letni proračun slovenskega prvoligaša
Americano – poimensko najbolj avtohton, čeprav izvira iz Milana. In kaj je bolj avtohtonega kot univerzitetna košarkarska liga NCAA. Medtem ko je izvor najstarejših univerz na svetu pretežno evropski. In imamo vzporednico. Gaudeamus igitur. Tukaj se obljubljena dežela ponuja na zlatem pladnju.
Šele od leta 2021 ameriški univerzitetni šport ni amaterski. Kar je prej strogo veljalo. Športniki s strani univerz v zameno za svoje sposobnosti niso prejemali plačil. Vsaj uradno ne. Pod mizo, to je druga zgodba. Uradno so lahko prejeli zgolj šolnino.
Zdaj so drugi časi. Za mlade košarkarje in košarkarice so časi debelih krav. Vsote so astronomske. Univerze ponujajo praviloma enoletne pogodbe, število ničel pa se gibljejo od 4 do 6. Ob našem Americano koktejlu torej v poštev pridejo le kanapeji s kaviarjem. Postavimo to v kontekst – gre za številke, primerljive s proračuni ekip v najvišjih slovenskih košarkarskih ligah. Za eno sezono igranja. Za enega igralca ali igralko.
Najbolje plačani slovenski košarkarji so “študentje”
Verjeli ali ne, mladi slovenski košarkarji (in košarkarice), ki so letos podpisali pogodbe z uglednimi ameriškimi univerzami in bodo oblekli njihov dres v naslednji sezoni, so takoj za Luko Dončićem najbolje plačani slovenski košarkarji (in košarkarice). Kljub temu, da so še relativno nedokazani.
Zaznavam, da ste rahlo šokirani. Predlagam, da gremo nazaj na viski osnovo, Whiskey sour. Viski z malo limonce za nas, in beljak za bodoče košarkarske milijonarje. Kot simbol gradnje mišic, kar radi počnejo v Ameriki. Koktejl, ki ga pretresemo.
Kot je pretresljivo spoznanje, da lahko z žoganjem toliko zaslužiš, tako mlad. In tudi sam si ga bom privoščil, ga spil z vami. Ne, ker je moj najljubši, ampak ker je tudi zame kot še aktivnega, izkušenega košarkarja to težko doumljivo. Kje so bile te ponudbe v času mojih dvajsetih. V Šentjurju zagotovo ne.
Slatinčan in Šmarčan razvijalca talentov
Seveda pa ni naključje, da izberejo ravno slovenske “žogadorje”. Vrednost se skriva v njihovem potencialu, ki je zares visok. Spoštovanje univerzitetnih skavtov (ocenjevalcev talenta) so si prislužili predvsem z izjemnimi predstavami in dosežki na mednarodnih tekmovanjih za slovenske reprezentance v mlajših kategorijah. Evropska in tudi svetovna prvenstva. Tam naše izbrane vrste v zadnjih letih redno posegajo po najvišjih mestih in medaljah.
Del tega pa smo tudi mi, lokalci. Tako pri fantih, kot pri dekletih. Trenerja Peter Markovinovič in novopečeni Šmarčan, Dani Radosavljević sta oba svoji ekipi pripeljala do medalj. Košarkarici Tjaša Turnšek in Anais Gobec (obe iz Rogaške, KD Janina) prav tako. Espresso Martini za konec.
Ekspresno Amerika pobira najbolj talentirane v starosti med 18 in 24 let. Vodka za resnico – priča smo pravemu “begu možganov”. Se bodo še kdaj vrnili na slovenske parkete? Če se, bodo zagotovo bolj cenjeni, kot če bi vso kariero odigrali doma. Tako nas učijo zgodbe o junakih že iz grške antike. Cenjeni, težko pa tudi bolj plačani. Res bodo morali najti užitek v igranju košarke, sicer si težko predstavljam, da se bodo ti mladi kužki vračali.
Dovolj ameriških koktejlov za danes. Še vrh glave jih bomo imeli, če uspe NBA-ju ustanoviti NBA Europe ligo …
