Lani na Celjskem najmanj samomorov v zadnjih osmih letih

V letu 2020 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo najmanj ljudi v zadnjih osmih letih. Tudi na ravni države samomorilni količnik pada.

Kakšna je samomorilnost v Savinjski regiji?

V letu 2020 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 48 oseb. Število umrlih je bilo v letu 2020 najnižje v zadnjih osmih letih.

V obdobju od 2013 do 2020 je zaradi samomora v regiji umrlo 509 oseb, med njimi 420 moških in 89 žensk.  Moški umirajo zaradi samomora od 4 do 5-krat pogosteje kot ženske. Stopnja samomora, to je število samomorov na 100.000 prebivalcev, se je v obdobju od 2013 do 2020 znižala.

V letu 2020 je bila najnižja in je znašala 18,6/100.000 prebivalcev. Stopnja samomora s starostjo narašča in je najvišja med osebami po 65 letu starosti. V vseh prikazanih letih je bil količnik samomora v Savinjski regiji višji od slovenskega povprečja. Kljub upadu količnika v zadnjih treh desetletjih Savinjska regija še vedno spada med regije, ki so s samomorom najbolj ogrožene.

Število oseb, umrlih zaradi samomora v Savinjski regiji od leta 2013 do 2020:

Kakšna je samomorilna statistika na ravni države?

Zaradi samomora vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. Leta 2020 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,57 (27,98 za moške in 7,08 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2020 umrlo 369 oseb (295 moških in 74 žensk).

Samomorilni količnik je bil v letu 2020 nekoliko nižji v primerjavi z letom 2019. Samomorilni količnik v letu 2020 ostaja pod dolgoletnim povprečjem, trend upadanja iz zadnjih nekaj let pa se vzdržuje. Podoben trend, upad ali stagnacijo samomorilnega količnika, so v letu 2020, torej prvem letu, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, opazili tudi drugod po svetu. Čeprav so začetni podatki vzpodbudni, je treba poudariti da pandemija še vztraja, s tem pa tudi negotovosti, ki so povezane z dolgoročnimi vplivi pandemije na samomorilni količnik.

NIJZ Celje zelo dejaven pri preprečevanju samomorov

Na območni enoti Celje NIJZ se v preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja intenzivno usmerjajo že vse od leta 2000. Uspeli so razviti ali prenesti v regijo različne programe v podporo ljudem v stiski. Med drugim so vzpostavili mladinski preventivni program To sem jaz s spletno svetovalnico, v kateri mladim v stiski svetujejo strokovnjaki že vse od leta 2001. Ustanovili so svetovalnico Posvet Tu smo zate v Celju, namenjeno odraslim v psihični stiski, ki deluje od leta 2010 in je del mreže svetovalnic Posvet. V celjski svetovalnici Tu smo zate bodo jeseni pričeli tudi s svetovanjem mladostnikom, starim od 14 do 18 let, za odrasle pa bodo odprli še eno svetovalnico v  Zgornji Savinjski dolini.

V Savinjski regiji so v letih 2019 in 2021 začeli delovati tudi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centri za duševno zdravje odraslih v zdravstvenih domovih Celje in Velenje. Omenjeni centri so del mreže 25 centrov za duševno zdravje, ki jih v Sloveniji ustanavljajo v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje. V podporo osebam, pri katerih je že diagnosticirana depresija ali anksioznost, ali tistim, ki se soočajo s stresom, so na voljo tudi psihoedukativne delavnice v vseh zdravstvenih domovih v Savinjski regiji in v vseh ostalih slovenskih regijah.

B.S., vir: NIJZ Celje