Včeraj je v Ljubljani potekala že 7. Družinska konferenca v organizaciji časopisa Finance. Na njej se zberejo predstavniki uspešnih družinskih podjetij, ki z obiskovalci delijo zgodbe in izkušnje.
Konferenco vsako leto sklenejo z zaključnim pogovorom. Letos je bila tema tradicionalnega pogovora z družinami prenos vodenja podjetja na naslednjo generacijo. Svoje izkušnje so v pogovoru z naslovom »Uspešne zgodbe rasti družinskega podjetja«, ki ga je vodil direktor Financ Peter Frankl, delili Aleš, Boštjan in Miha Jager, ki od svojega očeta prevzemajo vodenje trgovskega podjetja Jagros.
Uvodni govornik na Družinski konferenci je bil še en predstavnik naše regije, Matic Vizjak s Kmetije Vizjak, ki s svojim inovativnimi proizvodi, predvsem čili vinom, osvaja tako Slovenijo, kot tujino.
Peter Frankl je pogovor z brati Jager začel z vprašanjem, kdo izmed bratov ima po prevzemu poslov od očeta v podjetju glavno besedo.
Povedali so, da formalno nihče ni “glavni brat”, da pa se pred pomembnimi odločitvami vedno veliko pogovarjajo. Pristojnosti v podjetju so si sicer razdelili, dogovorijo pa se vedno dokaj hitro pri čemer pomaga tudi to, da so vsi že dolgo vpeti v poslovanje podjetja.
O očetu Francu Jagru pa so uvodoma povedali, da je še vedno v polni formi. Slednje potrjuje tudi to, da se med drugim spogleduje tudi z idejo gradnje Hotela na Pagu. Tudi mama Marija Jager je v podjetju še vedno prisotna kot mentorica, pravijo sinovi in dodajajo, da je hkrati tudi lepilo ali magnet, če gredo “stvari narazen”.
O povezanosti s podjetjem in poslovnih odnosih med družinskimi člani
Da so že od malih nog povezani z družinskim podjetjem pove srednji sin Boštjan Jager, ki razkrije, da se je tudi šteti naučil v trgovini, ko je štel denar. “Takrat smo dobili tudi nek odnos do tega. Pravi čas smo se spoznali z delom, delovnimi navadami. Ko pa je oče videl, da smo osvojili veščine, nam je stvari popolnoma prepustil” pove Boštjan.
Najmlajši 33-letni Miha Jager se je razgovoril o odnosu s starejšima bratoma.“Ne tretiram ju le kot brata, bila sta mentorja, tudi kdaj prevzela očetovsko vlogo, kaj naj rečem, tretiram ju kot nadbrata. Moje mnenje o njima je res zelo visoko, sta nadpovprečna. Večkrat razmislim, kako bi ona odreagirala v situaciji,” razloži Miha.
Frankla je zanimalo tudi, ali se je Franc Jager čisto zares umaknil? Sinovi povedo, da je bila odločitev težka, a da se je oče kar hitro sprijaznil z novo vlogo in se v njej že (z)našel. “Je bil pa čas prenosa, ki je trajal tri leta, kar naporen,” dodajo. Sicer pa je družina lastništvo z družbeno pogodbo uredila že pred 20 leti. Solastniki so sedaj še vsi trije sinovi in mama, oče Franc pa ima manjšinski delež. “To pomeni, da bi ga lahko teoretično preglasovali pri odločitvah, a uveljavljanje večinske volje ni bilo potrebno,” dodajo bratje.
Zgledi vlečejo podjetje naprej, kaj pa nasledstvo?
Sicer pa so sinovi na račun svojega očeta izrekli prenekatero pohvalo. Med drugim so ga opisali za vizionarja in človeka, ki je odprt za nove ideje. “Nikoli ni bil trmast, poslušal je druge in vedno so se zmogli dogovorit,” še povedo njegovi sinovi, ki menijo tudi, da delijo očetov konservativen pogled na vodenje podjetja. “Prezadolžene kmetije tudi ne boste našli. Zakreditiramo se toliko, kolikor potem lahko s tem zaslužimo. Saj vsi želimo rasti. ampak nismo zavezani k temu,” povedo.
Boštjan dodaja “Pomembna je kakovost. Pri nas so tudi plače višje kot v panogi, regres smo izplačali višji. Bilo je nekaj prevzemnih priložnosti, pa smo se jim odrekli, ker bi bilo predrago.”
“Kri ni voda. Mama in oče sta vrhunska trgovca. Ampak v času Jugoslavije si bil lahko le trgovec ali pa kmet. Iz kmetije izhajamo, tisto znanje nenehno nadgrajujemo. Saj veste, zdrava kmečka pamet, tega se skušamo držat,” pa o “kmečki logiki” v poslu in trgovini pove najstarejši sin 49-letni Aleš Jager, ki pa se tudi že poigrava z mislijo o umiku iz podjetja. Pravi namreč, da bo o tem, kdaj se bo umaknil, začel razmišljati prihodnje leto. Razlog tiči predvsem v razmišljanju, da je morda umik očeta Franca prišel kakšnih 5 let prepozno. Iz tega so se nekaj naučili in bodo zato sedaj to urejali pravočasno. Meni tudi, da se slovenski podjetniki premalo ukvarjajo z nasledstvom svojega posla.
Sicer pa ima Franc Jager že šest vnukov od katerih je ena že zaposlena v podjetju, preostali pa so za to še nekoliko premladi, a kljub temu v podjetju že veliko postorijo. “Ne vemo pa kako se bodo na koncu odločili. Sicer pa sodelavci sprejemajo naše otroke, imajo jih za sebi enake, ne za nekaj več,” še pove Aleš.
Podjetje Jagros tudi pod novim vodstvom po isti poti
Bratje Jager so poudarili, da so za njih najpomembnejši njihovi zaposleni, v modelu poslovanja pa se skušajo držati prednosti klasičnega trgovca, s polno storitvijo, predvsem svetovanjem. Oče Franc se je po izstopu iz podjetja sicer lotil bolj drznih nepremičninskih projektov (gre tudi za nekakšno izplačilo za minulo delo), družba Jagros pa bo še naprej ostala pri konservativnem širjenju, ki ga bodo zmožni financirati. So namreč lastniki vseh nepremičnin (trgovin), kar predstavlja tudi del njihove konkurenčne prednosti, k čemur dodajo “Rast te lahko dvigne do oblakov, lahko pa tudi globoko padeš. Ker je strošek objekta precej nižji kot ga ima konkurenca, lahko tudi prodajamo ceneje.”
Sicer pa bratje vseskozi delajo tudi na tem, da postanejo manj ključni v podjetju, kot so, zato predajajo kompetence sodelavcem. “Čeprav je res, da je naša vloga v družinskih podjetjih večja, kot bi bila v običajnih,” pravi Boštjan.
In za konec, kaj si želi najstarejši Aleš? “Da bi se Slovenci zavedali, da je država zaradi njih in da politiki premalo naredijo za davke, ki jih poberejo od nas. Da premalo dobimo. Če bi se tega zavedali, bi že bili pred Švico”.
vir: Twitter petre Sovdat @petrasovdat
