Pozor! V tej novici najdete predstavitve najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja za leto 2009. Če želite spoznati tiste iz lestvice 2010, jih najdete na spodnji povezavi:
Vplivneži KiO 2010 med 11. in 20. mestom.
Veterinar, kozmetičarka, gradbenik, vlakovodja … To so poklici nekaterih, ki jih najdete med 11. in 20. mestom lestvice 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. Do sedaj ste lahko spoznali uvrščene med 21. in 30. mestom, tiste od 31. do 40. mesta in od 41. in 50. mesta .
| IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV | |
| 11 |
Mirjan Bevc
|
Diplomirani ekonomist je v Alposu že od leta 1978. Deset let kasneje je postal direktor v času razpada Jugoslavije, kjer so bili močno prisotni izdelki kot so vrtne garniture ali lestve. Gospodarska zbornica Slovenije mu je leta 1992 podelila nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. V Celovcu živeči Šentjurčan je bil leta 2006 imenovan v regionalni razvojni svet Savinjske regije. Podjetje se je 1997. preoblikovalo v d.d. in 2006. pričelo kotirati na borzi. Skupina Alpos je imela leta 2008 158 mio EUR prihodkov in je daleč največja v kozjansko-obsoteljski regiji. Globalna kriza je povzročila, da so lanskem devetmesečju čisti prihodki skupine, ki jo poleg matične družbe sestavlja še 8 odvisnih družb s sedežem v Sloveniji in 7 odvisnih družb s sedežem izven Slovenije, upadli za skoraj 52 odstotkov. Poleg gospodarstva je Bevčevo življenje močno zaznamovala košarka, ki jo je z bratoma Bojanom, nekdanjim direktorjem Steklarne Rogaška, in Dejanom aktivno igral, domači klub pa je tudi treniral in vodil kot predsednik. Med letoma 1993 in 1996 je predsedoval Košarkarski zvezi Slovenije, vrsto let pa je domačemu klubu z Alposom stal ob strani. V lokalni skupnosti se je politično aktiviral na volitvah 1990., ko je bil izvoljen v družbeno politični zbor na listi ZKS-SDP. Kasneje je bil predsednik občinskega nadzornega odbora, 2008. pa je med prvopodpisanimi gospodarstveniki k civilni iniciativi za umestitev 3. razvojne osi skozi Kozjansko. |
| 12 |
Ivan Cajzek
|
Slatinčan je ustanovitelj in lastnik podjetja GIC Gradnje, ki se je iz skromnih začetkov razvilo v eno največjih gradbeniških podjetij na Štajerskem. Letos bodo praznovali 20. obletnico delovanja Ob osnovnem podjetju ima v lasti še dve betonarji in Merkurjevo franšizno prodajalno. V zadnjih letih so izvajali še številne javne investicije, od šolskih, športnih in turističnih objektov. S premoženjem, ocenjenim na 16,6 milijonov evrov se je uvrstil na seznam stotih najbogatejših Slovencev (64. mesto). V letu 2008 je njegovo podjetje ustvarilo 51.7 milijonov evrov prihodkov in 2.8 milijona evrov čistega dobička. Cajzek je navdušen golfist in resno razmišlja o odkupu dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah. Leta 2002 je njegovo podjetje obnovilo dvorec Strmol v Rogatcu, kjer so tudi lastniki dela objekta, v katerem imajo urejeno vinoteko. |
| 13 |
prof. dr. Jože Krašovec
|
Rodil se je 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Je predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je kar štirikrat, Leta 1976 iz bibličnih ved na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, leta 1982 iz filozofije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu ter leta 1986 še iz zgodovine religij in religijske antropologije na Sorboni in Katoliškem inštitutu v Parizu. Je redni profesor za biblični študij Stare zaveze, član Slovenske in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Glavna avtorjeva dela so raziskave literarnih, retoričnih in slogovnih oblik ter semantika temeljnih teoloških pojmov hebrejskega Svetega pisma. Njegova bibliografija vsebuje več kot 300 monografskih študij in člankov, objavljenih v slovenskem, nemškem, angleškem, francoskem in še nekaterih drugih jezikih. Bil je voditelj prevajalskega projekta ter eden izmed prevajalcev Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma. |
| 14 |
mag. Branko Kidrič
|
1962. leta rojeni Slatinčan je 1981 je končal Srednjo tehniško šolo v Celju, smer gradbeništvo, nato se je vpisal na Tehniško fakulteto v Mariboru in marca 1987 z opravljeno diplomo postal univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Pet let kasneje je iz svoje stroke tudi magistriral. Leta 1994 je bil prvič izvoljen za župana Občine Rogaška Slatina. Na zadnjih lokalnih volitvah je bil kot kandidat SLS izvoljen že za četrti županski mandat. 1995. so župani savinske statistične regije ustanovili svet savinjske statistične regije in Kidriča postavili za vodjo sveta. Aktiven je tudi na športnem področju, saj še vedno rekreativno igra košarko, obenem pa s svojim vplivom nudi močno podporo slatinskemu košarkarskemu klubu, ki se bori za vstop v 1.A državno ligo. V najstniških letih je bil tudi aktiven glasbenik, med drugim je igral bas kitaro v rock skupini Morana, predhodnici znane skupine Mi2. |
| 15 |
Peter Misja
|
Misja, rojen 1968. v celju, je mladost je preživel v Imenem. Po končani srednji šoli se je zaposlil na Slovenskih železnicah, kjer dela še danes kot strojevodja elektro in diesel vleke. Leta 2004 je bil na nadomestnih volitvah s podporo Stranke mladih Slovenije izvoljen za župana Občine Podčetrtek. Dve leti kasneje je bil izvoljen za nov štiriletni mandat. V času njegovega županovanja se je Podčetrtek lotil kar nekaj velikih investicij, med katerimi izstopa lani odprta večnamenska športna dvorana. Aktiven je tudi v Sindikatu strojevodij, gasilstvu in športu. V prostem času rad zaigra na harmoniko. Pesniško žilico je dokazal z avtorstvom besedila himne občine Podčetrtek. |
| 16 |
Iztok Špan
|
Planinski Tajfun je iz rok očeta in leta 1967 ustanovitelja podjetja prevzel leta 2002. Pohvali se lahko, da vodi največjega evropskega in tudi svetovnega proizvajalca gozdarskih vitlov, zato ne čudi, da več kot 90 % proizvodov izvozijo v okoli 40 držav. Njihovo spletno mesto govori v kar 15 jezikih. Leta 2008 so imeli 12 mio EUR prihodkov in zaposlovali 140 ljudi. Tajfun je ena redkih firm, ki dobesedno živi s svojim krajem in za svoj kraj. Leta 2003 so v najem za 50 let vzeli planinski grad in ga pričeli obnavljati, podpirajo pa tudi vse mogoče domače dogodke in društva. Med drugim zelo prepoznavno Klumpanje in motokrosiste TRK Tajfun šport. Podjetju so leta 2007 podelili najvišjo občinsko nagrado – Ipavčevo plaketo. Kot zanimivost velja omeniti, da se priimek Špan pojavi v seznamu planinskih tržanov že leta 1567. |
| 17 |
Dušan Kidrič
|
Leta 1944 rojeni Šmarčan Dušan Kidrič je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. je od leta 1981 do 2007 je v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) vodil sektor za socialno blaginjo in razvoj. Sodi med avtorje pokojninskega sistema, bil je svetovalec vlade, poleg tega je bil v minulem mandatu predsednik senata Agencije za zavarovalni nadzor in njen svetovalec. Leta 2007 se je delno upokojil. Lani je AZN imenovala izredno upravo zavarovalnice Vzajemna, na mesto vodje je bil imenovan Kidrič. |
| 18 |
Štefka Drolc
|
Živa legenda slovenskega odra in filma je leta 1948 nastopila v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Zelo znani sta njeni vlogi matere v Cvetju v jeseni in Na klancu. Rojena je 1923. na Ponikvi leta 1923, kjer je preživela preživela zgodnje otroštvo. Kot amaterska igralka se je poskušala že pred drugo svetovno vojno. Po desetletju nastopanja v slovenskem tržaškem gledališču je postala stalna članica ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča, sočasno pa je poučevala na AGRFT. Leta 1977 je prejela Severjevo nagrado, 1983. Borštnikov prstan, leta 1997 pa je bila odlikovana s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije. Lanskega februarja so ji podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V obrazložitvi je strokovna komisija zapisala, da jo uvrščamo v antologijo največjih slovenskih igralcev in igralk dvajsetega stoletja in zagotovo tudi v prvo desetletje enaindvajsetega stoletja. Sama je še vedno igralsko aktivna, in sicer v predstavi Ella. Predlani je nastopila v filmu Vinka Möderndorferja Pokrajina št. 2. |
| 19 |
Danica Zorin Mijošek
|
Ustanoviteljica in direktorica podjetja Kozmetika Afrodita se je s podjetništvom začela ukvarjati že leta 1970, ko je v sodelovanju z Zdraviliščem Rogaška odprla prvi kozmetični salon. Zaradi skope ponudbe kozmetičnih izdelkov na trgu je nastala blagovna znamka kozmetičnih proizvodov Kozmetika Afrodita, ki je danes znana tako doma kot v tujini. Danes podjetje zaposluje 120 ljudi različnih strok in s svojimi proizvodi oskrbuje več kot 10.000 trgovin in drogerij po celem svetu. Zadnja leta vseskozi povečuje prihodke, tako da se je številka v letu 2008 ustavila pri 9,4 mio EUR. V prihodnosti si želijo zgraditi novo skladišče in posodobiti informacijske tehnologije. V tekoči sezoni slatinske košarkarice tekmujejo z imenom podjetja. |
| 20 |
Tomi Rumpf, dr.vet. med.
|
1968. leta rojeni Ormožan je po diplomi na veterinarski fakulteti najprej delal v svojem poklicu. Do leta 2008 je bil direktor in solastnik veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah. Po zadnjih državnozborskih volitvah je sprejel službo vodje kabineta na Ministrstva za kmetijstvo. Oktobra lani ga je svet Kobilarne Lipica imenoval za vršilca dolžnosti direktorja. Po decembrskem razpisu so mu podelili tudi štiriletni mandat direktorja Kobilarne, a se je pri imenovanju zaradi nekaterih pomislekov Ministrstva za kulturo zataknilo. Pred tednom dni je ministrica Majda Širca vendarle podpisala njegovo imenovanje. Rumpf je leta 2006 kot kandidat Liberalne demokracije kandidiral za župana Občine Šmarje pri Jelšah, kjer je izgubil proti Jožefu Čakšu, a bil izvoljen v občinski svet. Ob krizi v LDS po parlamentarnem volilnem porazu je strankarske barve zamenjal tudi Rumpf in prestopil k zmagovitim Socialdemokratom. Ti so že njegova tretja politična stranka, saj je kariero začel v Janševi SDS. Rumpf je tudi športnik. V mladosti je aktivno igral košarko, pred leti pa je predsedoval šmarskemu nogometnemu klubu, kjer ostaja v vlogi podpredsednika. Opravlja tudi dolžnost predsednika Krajevne skupnosti Mestinje. |
Predstavitve od 21. do 30.mesta
Predstavitve od 31. do 40. mesta
Predstavitve od 41. do 50. mesta
lestvica 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja
