S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Šmarskemu gradu Podčetrtek se obetajo boljši časi. Če bo vse posreči, bo dobil novega lastnika, zasebnika, ki ima že pripravljen program oživitve in namembnosti gradu.
Šmarska občina kot turistična se je lani vključila v znano slovensko akcijo »Iščemo dobrega gospodarja«, gospodarja pa je iskala za grad Podčetrtek, ki je zlasti zadnja leta vidno propadal. Da bi to vsaj delno zaustavili, so lani v občini zbrali 70 milijonov dinarjev, od tega je Kulturna skupnost Slovenije prispevala 30 milijonov. Opravili so najnujnejša sanacijska dela: obnovili so obzidje gradu, očistili dvorišča, prekrili dele strehe tam, kjer je puščala, okenske odprtine so prekrili s folijo in podobno. Lanska sanacija gradu je predvsem zaustavila rušenje in obvarovala domačije pod gradom, ki so bile že močno ogrožene.
Prejšnji mesec pa je iz republiškega Komiteja za kulturo v občino Šmarje pri Jelšah prispela vest, da je nekdo pripravljen grad Podčetrtek kupiti, vanj vložiti lastna sredstva in mu dati ustrezno namembnost, mu torej vdihniti življenje. Gre za zakonca iz Ljubljane (žena je umetnostna zgodovinarka), ki bi rada grad uredila za turistične namene in v njem tudi muzej. Turistično naj bi bil objekt visoke kategorije, programi pa prirejeni zlasti potrebam zahtevnega in petičnega gosta iz tujine. Novi lastnik namerava namreč rediti konje za ježo, na zemlji v okolici gradu pridelovati bio-hrano, organizirati izdelavo in prodno kakovostnih spominkov. To pa še ni vse, novi bodoči podčetrteški graščak ima še veliko dobrih, izvirnih zamisli, od katerih so nekatere sprte z našo veljavno zakonodajo. Takšna je ideja o zasebni igralnici – Casinoju.
Gre za ogromno denarja, ki naj bi ga bodoči lastnik gradu Podčetrtek vložil v objekt, pri izpeljavi načrtov pa mu bo stal ob strani njegov angleški družabnik kar z 80 odstotki kapitala. Seveda ima tudi Anglež pri tem svojo računico in upati je, da se bo izšla za vse. O birokraciji na vseh ravneh in človeški nevoščljivosti, ki rada botruje takšnim in podobnim projektom, angleški partner najbrž nič ne ve. Upajmo, da ne bomo nekega dne ugotavljali: tresla se je gora, rodila se je miš.
Marjela Agrež, 2. 3. 1989
*cena časopisa: 2.000 dinarjev
