Kot smo na Kozjansko.info že poročali, so poslanci vladajoče koalicije sprejeli novelo Zakona o zaščiti živali, nakar je Državni svet na izredni seji izglasoval odložilni veto.
Zakon med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter uvaja institut kvalificiranega prijavitelja, kjer bi nevladniki in ostali s 40 urnim tečajem nadzirali kmete pri ravnanju z živalmi.
Na vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi smo preverjali odzive in mnenja stroke, politikov ter kmetov na morebitno uvedbo omenjenega zakona.
Kljub občutnem nasprotovanju veterinarske in kmetijske stroke so poslanci vladajoče Golobove koalicije (Svoboda, SD in Levica) 20. septembra s svojimi 52 glasovi sprejeli novelo Zakona o zaščiti živali. Predlagatelji so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.
Proti so bili poslanci opozicije (SDS in NSi), ki ocenjujejo, da je zakon neizvedljiv in nedodelan. Prav tako novela ni uživala širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke, pri čemer je slednja opozorila, da so nekatere določbe vprašljive z ustavnopravnega vidika.
“Zakonodajalci na področju zaščite živali ne smejo spregledati stroke in znanosti,” je dejala v. d. generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj.
Teden dni kasneje je Državni svet na izredni seji, na predlog komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izglasoval odložilni veto. Državni svetniki so predlagali, da poslanci ob ponovnem glasovanju novelo zavrnejo, saj so tudi oni mnenja, da je novela pomanjkljiva, obenem pa ne uživa podpore strok.
Parlamentarni odbor za kmetijstvo je na drugi strani poslancem predlagal, naj še enkrat potrdijo novelo Zakona o zaščiti živali. Novelo bo moralo ob ponovnem glasovanju podpreti vsaj 46 poslancev, kar ga je sicer že ob prvem glasovanju.
Kaj o zakonu menijo kmetje in ostali lastniki živine
Na vseslovenskem srečanju kmetov na Ponikvi smo za mnenje o morebitni uvedbi zakona povprašali nekatere prisotne kmete. Predstavili so nam različne poglede, a večina naših sogovornikov iz kmečkih vrst je nasprotovala temu zakonu:
”Ti uslužbenci, ki bi naj izvajali nadzor, s temi svojimi štiridesetimi urami, mislim, da to ni prav, definitivno ne. Vsak gospodar s svojo živino ravna po svojih najboljših močeh. Zakoni se sprejemajo brez nekega našega mnenja. Trenutno je sistem tako naštiman. Sam sem definitivno proti zakonu,” je dejal kmetovalec Janez s Ponikve.
Mladi kmet iz Šmarja pri Jelšah je bil kratek, a jasen: ”Če bo to lahko delal vsak, ki ima pet minut časa, potem res ne vidim nekih izboljšav na tem področju.”
”To kar gledam po televiziji, da nekateri delajo z živalmi, takega človeka bi dal na isti sistem živeti kot on ravna z živino. Z zakonom bodo probal’ to ‘zboljšat, bo pa to težko sprovesti, saj obstajajo raznorazni ljudje. Nasproti se ti bo postavil tisti, ki to krši. K meni lahko pride inšpektor kdaj hoče, ima proste roke. Mi je vseeno kdaj pride, ne bom imel nič bolj pospravljeno ali urejeno kot pa drugače. Moji živini nič ne manjka in s tega vidika podpiram to,” je povedal Marjan, ki ima v lasti nekaj konjev.
Kmet iz okolice Ljubljane je odločno dejal: ”Kdor je podal idejo o tem zakonu, morda ne razume dovolj delovanja kmetijskega sektorja. Sprejemajo predpise, ki niso praktično izvedljivi v vsakdanji kmetijski praksi, zato sem odločno proti temu.”
”Neprivezan pes, potem bo pa napadel mimoidočega, pa bo cela “štala”. To so zadeve, ki jih sprejemajo tisti tam v Ljubljani, ki še niso nikoli stopili na podeželje. In taki ljudje bodo lahko potem hodili k meni na dom in vtikali nos v mojo 50 let staro prakso kmetovanja,” je razjarjeno obrazložil starejši kmetovalec Anton.
Uvedba instituta kvalificiranega prijavitelja
Kamen spotike se očitno skriva v uvedbi instituta kvalificiranega prijavitelja. Za pridobitev statusa “kvalificiranega prijavitelja” bo namreč zadostovalo 40-urno izobraževanje, kar pomeni, da bodo kmete lahko nadzorovali nevladniki s 40-urnim tečajem.
Po mnenju Komisije za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano nekdo, ki je opravil 40-urni tečaj, ne more nadzirati dela veterinarjev, ki svoje strokovno znanje pridobivajo več let. Državna svetnica in članica Komisije za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, Jasmina Opec Vöröš, je ob tem poudarila vidik biovarnosti, saj se, po njenem prepričanju, s to morebitno novostjo odpira možnost, da bodo po hlevih hodili ljudje, ki za to niso usposobljeni. To je pojasnila z naslednjimi besedami:
Veterinarski inšpektorji imajo točno izdelana navodila, koliko hlevov lahko obiščejo na dan, kako se morajo obleči, kako morajo zavarovati sami sebe, da ne prenašajo morebitne okužbe med hlevi in z zakonom, ki ga imamo pred seboj, to biovarnost postavljamo v nevarnost
Zakon nekateri kritizirajo tudi z vidika, da se preveč osredotoča na gospodarsko rejene živali in na kmete, ne pa tudi na hišne ljubljenčke ter njihove lastnike. Slednji so pogosto tema, ko govorimo o nasilju nad živalmi, oziroma o kršenju njihove zaščite.
Takšnega mnenja je tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki meni, da večina kmetov za svoje živali dobro skrbi in je zato nesprejemljivo, da se za mučenje živali obtožuje kmete vsevprek: “Dejstvo je, da zakon sam po sebi ne bo preprečil mučenja živali, saj je treba rešiti širše družbene probleme in ozavestiti ljudi o skrbi za dobrobit živali in krepiti njihovo etičnost ter human pristop do vseh živih bitij.”
