Po 30 letih je končno objavljen seznam poklicnih bolezni, ki pa se bo sproti še dopolnjeval.
Pravilnik o poklicnih boleznih je sicer začel veljati 25. februarja, s prvim majem pa je stopil v uporabo.
Kaj določa nov pravilnik o poklicnih boleznih?
Pravilnik o poklicnih boleznih določa poklicne bolezni, dela, pri katerih se pojavljajo poklicne bolezni, pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. S pravilnikom se določajo poklicne bolezni za namen:
- ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oz. pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
- prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec;
- spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi.
Nov pravilnik o poklicnih boleznih določa tudi seznam poklicnih bolezni.
Ustreznost seznama se bo v celoti preverjala najmanj vsakih pet let ter sproti dopolnjevala s strani razširjenega strokovnega kolegija za področje medicine dela, prometa in športa.
Kdaj torej gre za poklicno bolezen?
Za poklicno bolezen delavca gre, kadar je ugotovljena vzorčna zveza med boleznijo, ki je na seznamu, ter delovnimi pogoji delavca.
Po oceni mednarodne organizacije dela (ILO) v Sloveniji letno zaradi vzrokov, povezanih z delom, umre skoraj 500 ljudi, poklicnih bolezni pa je bilo do sedaj identificiranih le približno 30 na leto – ker to področje ni bilo pravno urejeno.
To je prvi pravilnik o poklicnih boleznih od osamosvojitve Republike Slovenije. V sindikatih so se za tak pravilnik zavzemali 30 let, delodajalci pa so do njega kritični. Prejšnji pravilnik je predvideval, da je delodajalec tisti, ki sproži proces priznavanja poklicne bolezni, kar pa je po besedah dr. Metode Dodič Fikfak, predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, nesmiselno. “Kakorkoli je delodajalec udeležen pri tem procesu, je to neke vrste konflikt interesov. Zato več kot 30 let pri nas nismo odkrivali poklicnih bolezni.”
“Poklicna bolezen je lahko praktično katerakoli diagnoza, pri kateri je dokazano, da so jo povzročili način dela, pogoji dela ali snovi iz delovnega mesta,” je še povedala dr. Fikfak.
Kakšen pa je postopek ugotavljanja?
Postopek se začne tako, da delavec odda vlogo za ugotavljaje poklicne bolezni interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni. Pri pripravi vloge delavcu na njegovo zahtevo pomaga izbrani osebni zdravnik. Ta poda ugotovitev v roku 60 dni od prejema popolne vloge. Odločitev skupine lahko poklicno bolezen potrdi, ovrže ali pa ugotovi, da je podan sum na poklicno bolezen.
Pravice, ki izhajajo iz ugotovitve poklicne bolezni
Delavec s potrjeno poklicno boleznijo bo lahko uveljavljal pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo v celoti krilo plačilo zdravstvenih storitev zdravljenja in rehabilitacije. V času bolniške odsotnosti bo delavec prejel 100-odstotno odmero nadomestila plače od osnove plače (povprečna mesečna plača v predhodnem koledarskem letu), nadomestilo pa bo delavcu pripadalo tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ne bo spet zmožen za delo.
Delavec bo na podlagi pravilnika lahko uveljavljal pravice iz obveznega invalidskega zavarovanja. Pravica do invalidske pokojnine se bo pridobila ne glede na pokojninsko dobo zavarovanca, invalidska pokojnina pa se bo odmerila od pokojninske osnove v odstotku, določenem za 40 let pokojninske dobe. V primeru smrti zavarovanca se bo vdovska pokojnina priznavala ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo zavarovanca. Zavarovancu se bo lahko v primeru nastanka telesne okvare priznala pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.
